Nove pravil, stari problemi: Evropska industrija stoka pod težo birokracije
EU je želela biti z ambicioznimi predpisi vodilna na področju varstva podnebja – vendar ima zeleni raj svojo ceno. Od leta 2021 velja stroga prepoved novih motorjev z notranjim zgorevanjem od leta 2035, spremljajo jo ambiciozni standardi za emisije. Cilj: ustvariti varnost in predvidljivost za avtomobilsko industrijo.
Doch die Realität sieht düster aus. "Es ist viel passiert", komentira Benjamin Krieger, generalni sekretar Evropskega združenja dobaviteljev za avtomobilsko industrijo Clepa, z očitnim podcenjevanjem. Pandemija, energetska kriza, upad povpraševanja po električnih vozilih in invazija poceni kitajskih vozil so razdvojili industrijo. V enem letu je bilo izgubljenih 30.000 delovnih mest – in to je le vrh ledene gore.
Električni avtomobili namesto inovacij: Kako EU zavira lastno industrijo
Predpisi EU silijo proizvajalce, da se popolnoma osredotočijo na elektromobilnost. Plug-in hibridi ali alternativne tehnologije? Nič od tega. "Mnoga podjetja so opustila posel z motorji z notranjim zgorevanjem in vse stavila na e-mobilnost," kritizira Matthias Zink, generalni direktor avtomobilskega dobavitelja Schaeffler. Rezultat: fragmentiran trg brez fleksibilnosti.
Industrija in vlade zdaj vztrajajo pri sprostitvah. Tudi Ursula von der Leyen, arhitektka zelenega EU-tečaja, očitno premisli svoje stališče. Njen fokus za naslednji mandat: manj birokracije, več pragmatizma.
Während Europa reguliert, dereguliert Amerika – mit Elon Musk als vlečna sila
Auf der anderen Seite des Atlantiks kehrt Donald Trump zurück – und mit ihm die Deregulierung. Der Coup: Elon Musk, Milliardär und Tesla-Gründer, wird Co-Leiter eines neuen "Ministeriums für Regierungseffizienz". Cilj? Odpraviti predpise, spodbujati rast. Sporočilo je jasno: Manj nadzora, več gospodarske rasti.
Für die EU ein Albtraum. Der sogenannte „Brussels Effect“, also die Fähigkeit Europas, weltweit Standards zu setzen, droht zu erodieren. "Brauchen wir einen Elon Musk für die Deregulierung in Europa?" fragt Krieger rhetorisch und stößt damit eine Debatte an: Wie viel Bürokratie ist zu viel?
Kleinunternehmer am Limit: Ko birokracija zavira trajnost
Nicht nur die großen Konzerne stöhnen, auch kleine Unternehmen ächzen unter der Regelungsflut. Michel Ceyssens, Besitzer eines kleinen Seifenunternehmens in Belgien, musste 1.800 Euro in Berichterstattung und Beraterkosten investieren – nur, um die Anforderungen seiner Kunden zu erfüllen. „Es ist völlig benutzerunfreundlich“, klagt auch Max Arnold, Druckereibesitzer in Potsdam.
Die EU poskuša sicer razbremeniti manjša podjetja, vendar se celo zeleni pionirji spopadajo z zahtevami. "Hitrost je popustila, nihče več noče vlagati," povzema Stefan Borgas, generalni direktor RHI Magnesita.
Baselski problem: Evrope banke izgubljajo tla pod nogami
Finančna industrija ni v boljšem položaju. Medtem ko EU izvaja strožja pravila Basel-III, gre Amerika v nasprotno smer. Rezultat? Manj likvidnosti in višje ovire za naložbe v Evropi. "EU je pretiravala," kritizira Wim Mijs iz Evropskega bančnega združenja.
KI in velika tehnološka podjetja: Zamujene priložnosti?
Auch Zukunftsbranchen wie künstliche Intelligenz kämpfen mit Europas Regulierungsdrang. Medtem ko ZDA v start-upe vlagajo milijarde, EU grozi, da bo zaradi birokratske negotovosti zašla na stranski tir. „Evropska podjetja bi lahko bila izključena iz zgodnjih inovacij,” opozarja Mario Draghi v poročilu. Vendar pa obstajajo tudi glasovi, ki hvalijo evropski pristop: „Regulativni okvir je prilagodljiv in omogoča prilagoditve,” pravi Sandra Wachter z Univerze v Oxfordu.
Quo vadis, Evropa?
Die nächsten Jahre werden entscheidend. Wird Europa zum Vorbild für nachhaltige Innovation oder zum Mahnmal für Überregulierung? Eines ist klar: Die Zeit der Fehler ist vorbei.
