Volkswagen erwägt, chinesischen Automobilherstellern die Übernahme ungenutzter Produktionskapazitäten in Europa zu ermöglichen. Der Wolfsburger Konzern kämpft mit sinkender Nachfrage und steigendem Wettbewerbsdruck – insbesondere durch chinesische Elektrofahrzeughersteller, die den europäischen Markt erobern wollen.

Der Audi-Chef Gernot Döllner je za Financial Times potrdil, da je takšno sodelovanje mogoče. „S tem bi se znižale ovire za vstop na trg za te konkurente,“ je dejal ter poudaril: „Verjamem v svobodno trgovino.“ Audi že sodeluje s proizvajalcem MG SAIC na Kitajskem, da bi razvili električna vozila, ki so prilagojena potrebam lokalnega trga.

Auch David Powels, Finanzchef der Kernmarke VW, schloss eine Übernahme von Produktionslinien durch chinesische Hersteller nicht aus. „Wir sind offen für Gespräche mit jedem Partner“, sagte er. „In einer dynamischen Welt muss man alle Optionen in Betracht ziehen.“

Der Schritt erfolgt vor dem Hintergrund eines Umbruchs in der Automobilbranche. Medtem ko tradicionalni evropski proizvajalci spodbujajo prehod na elektromobilnost, so kitajski konkurenti, kot je BYD, na trg pripeljali tehnološko vodilne modele po ugodnejših cenah. Subvencije kitajske vlade in nižji proizvodni stroški jim pri tem dajejo prednost.

In China, nekoč najbolj donosen trg za VW, se je tržni delež znamke v zadnjih petih letih skoraj prepolovil. Istočasno je evropski avtomobilski trg leta 2023 zabeležil približno dva milijona manj prodanih vozil kot pred petimi leti.

Že prejšnji mesec je VW s predstavniki delavcev dosegel dogovor o zmanjšanju proizvodnih zmogljivosti v Nemčiji. Namesto drastičnih zapiranj tovarn naj bi se proizvodne linije postopoma zmanjševale. Do leta 2030 bo proizvodna zmogljivost jedrne blagovne znamke VW zmanjšana za približno 730.000 vozil s sedanjih 1,5 milijona.

Seit der Pandemie sankla je zasedenost tovarn, ker so bile nočne in posebne izmene ukinjene. Leta 2024 je VW v Nemčiji proizvedel približno 900.000 vozil. Tovarne, ki v prihodnje ne bodo izpolnjevale produktivnostnih ciljev, bi lahko bile pregledane za „alternativno uporabo“ – vključno z morebitno prodajo.

Kitajski proizvajalci vidijo v teh prostih zmogljivostih priložnost za širitev svoje prisotnosti v Evropi. Stellantis je že pridobil 20-odstotni delež v kitajskem zagonskem podjetju za električne avtomobile Leapmotor in načrtuje proizvodnjo ter prodajo njegovih vozil v Evropi.

Döllner je poleg tega izrazil nasprotovanje višjim uvoznim carinam EU na kitajska električna vozila. Protekcionistični ukrepi so kratkoročni, dolgoročno pa bi oslabili konkurenčnost evropskih proizvajalcev. Audi proizvaja tudi na Kitajskem in izvaža vozila v Evropo.

„Znižanje tarif bo le upočasnilo konkurenco in ustvarilo lažen občutek varnosti. Moramo držati korak,“ pravi Döllner.