DeepSeek je korenito spremenil svetovno tekmo v umetni inteligenci. Kitajsko podjetje za umetno inteligenco je z odprtokodnim objavljanjem svojega modela Reasoning R1 ne le pretreslo domači trg, temveč tudi sprožilo val globalnih inovacij. Za razliko od lastniških modelov zahodnih tehnoloških velikanov je DeepSeekova umetna inteligenca dostopna vsakomur – od raziskovalcev v São Paulu do start-upov v Stockholmu in zdravnikov v Nairobiju.
Model temelji na treniranju redke nevronske mreže, metodi, ki bistveno zmanjšuje računalniško moč in porabo energije. Ta učinkovitost omogoča uporabo zmogljive tehnologije umetne inteligence širšim skupinam uporabnikov, namesto da bi bila omejena na nekaj kapitalno močnih. Medtem ko zahodna podjetja, kot je OpenAI, svoje modele držijo pod zaporo in stavijo na maksimalno skalo, DeepSeek sledi odprtemu pristopu, ki omogoča prilagoditev lokalnim potrebam.
In China hat die Entscheidung eine Kettenreaktion ausgelöst: Unternehmen wie Alibaba haben bereits nachgezogen und ihre eigenen KI-Modelle als Open Source veröffentlicht. Das steigert den Wettbewerb und weckt das Interesse von Frühphasen-Investoren. Die chinesische Regierung sieht sich darin bestätigt, ihre KI-Strategie mit noch größerem Selbstbewusstsein voranzutreiben.
Vendar ostaja geopolitična negotovost. ZDA so že omejile izvoz zmogljivih grafičnih procesorjev, kot je Nvidia H100, na Kitajsko. Tudi tuje naložbe so omejene zaradi regulativnih tveganj. Če bi DeepSeekov uspeh spodbudil Washington k še strožjim ukrepom, bi to lahko še dodatno oviralo globalno izmenjavo znanja. Medtem ko je pomanjkanje strojne opreme mogoče obiti, bi bile sankcije na področju izobraževanja in raziskav resna grožnja tehnološkemu napredku.
Dennoch: DeepSeek je dokazal, da umetna inteligenca ne pripada le tehnološkim korporacijam. Njihov odprtokodni pristop spominja na tiskarski stroj Johanna Gutenberga, ki je v 15. stoletju demokratiziral dostop do znanja. Kdo ima v lasti umetno inteligenco, ni več odločilno, temveč kaj svet z njo počne.
