Upravljanje dolga ZDA: Aktivizem ali pametna prilagoditev trgu?

Razprava o dolžniški politiki vlade ZDA postaja vse ostrejša. Že junija so republikanski senatorji izrazili pomisleke finančni ministrici Janet Yellen, da bi osredotočanje na kratkoročne dolgove, kot so zakladne menice (T-Bills), lahko povzročilo "cukrno injekcijo" za gospodarstvo. Strokovnjaki iz JPMorgan, Barclays in Apollo se bojijo ponovitve repo krize iz leta 2019, ki jo je povzročila močna odvisnost od zakladnih menic za financiranje primanjkljaja. Zdaj sta se oglasila tudi Stephen Miran, nekdanji finančni uradnik pod Trumpom, in ekonomist Nouriel Roubini z novim prispevkom. Trdita, da velika naklonjenost vlade ZDA do kratkoročnih dolgov pomeni "skrito kvantitativno sproščanje" in zmanjšuje sposobnost Federal Reserve za boj proti inflaciji. Izraz "aktivistične zakladne menice" (ATI) sta Miran in Roubini skovala, da bi opisala dinamično usmerjanje finančnih pogojev s strani ministrstva za finance, ki uzurpira bistvene funkcije Federal Reserve. Ta metoda se je v preteklem letu izkazala za pomembnega gonilnika trga in bi lahko v prihodnjih letih igrala pomembno vlogo. Povečanje proračunskega primanjkljaja, ki se je začelo pod predsednikom Trumpom in se je nadaljevalo zaradi ukrepov za boj proti pandemiji COVID-19 ter pomoči Ukrajini in Izraelu, je ministrstvo za finance spodbudilo, da se bolj zanaša na kratkoročne dolgove. Poročilo Kongresnega proračunskega urada (CBO) pričakuje primanjkljaj v višini 1,9 bilijona USD v letošnjem letu, kar bi lahko vodilo v dodatne emisije dolgov v bližnji prihodnosti. Ajay Rajadhyaksha, vodja raziskav pri Barclays, to natančno povzame: "Trošimo denar kot mornar na kopnem." Vendar pa je visoko povpraševanje po varnih in likvidnih zakladnih menicah doslej omogočilo, da so trgi to širitev dobro prenesli. Avgusta lani je vlada ZDA napovedala občutno povečanje dražb dolgoročnih obveznic, kar je povzročilo naraščanje donosov. Namesto tega so se kasneje bolj osredotočili na kratkoročne obveznice, kar se je izkazalo za uspešno potezo. Povečanje deleža zakladnih menic v skupnem dolgu na približno 22 odstotkov pa sproža debate. Svetovalni odbor za zadolževanje pri ministrstvu za finance (TBAC) je doslej priporočal razpon od 15 do 20 odstotkov. Po mnenju Mirana in Roubinija bi ta "aktivistična" dolžniška politika lahko ovirala inflacijski program Federal Reserve, saj bi zmanjšala donos na 10-letne obveznice za 0,25 odstotne točke, kar je enakovredno znižanju obrestne mere za cel odstotek. Ostaja vprašanje, kakšno strategijo bo ministrstvo za finance uporabilo pri naslednji napovedi četrtletne politike zadolževanja. Strokovnjaki pričakujejo, da bo visoko povpraševanje po zakladnih menicah ostalo in da na finančnih trgih ne bo takojšnjih napetosti. Na splošno se kaže, da je lahko dolžniška politika ZDA pri strateškem prilagajanju tržnim zmogljivostim zelo uspešna. Dolgoročne perspektive in podrobne razprave s TBAC in udeleženci na trgu pa ostajajo ključne za zagotavljanje fiskalne stabilnosti.