Napetosti med Vatikanom in Ukrajino: Nasprotovanje papežu Frančišku

Najnovejši komentarji papeža Frančiška glede vojne v Ukrajini so dvignili diplomatske valove. Nemški kancler Olaf Scholz se je pridružil zboru kritikov in jasno nakazal, da se lahko Ukrajina zanese na podporo Nemčije v boju proti ruskemu napadu. Medtem je Ukrajina odgovorila z diplomatskim korakom in v zunanje ministrstvo poklicala apostolskega nuncija Visvaldasa Kulbokasa. Izjava papeža, v kateri je omenil možnost kapitulacije, čeprav je bila po pojasnilih Vatikana drugače mišljena, je v Kijevu povzročila nezadovoljstvo. Kulbokasu je bilo sporočeno, da je Ukrajina "razočarana" nad papeževimi besedami in da bi moral poziv k dobroti biti naslovljen prej na agresorja. Poleg kanclerja Scholza je tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski izrazil svoje neodobravanje. V pogovoru z BFMTV je Zelenski izrazil optimizem glede trenutnega vojaškega položaja, kljub izzivom, s katerimi se sooča ukrajinska vojska: pomanjkanje artilerijskih nabojev in ruska zračna premoč sta med skrbmi branilcev. Dodatno je Scholz dal jasen signal glede nemške vojaške politike. Po njegovem mnenju dobava Taurus krstarečih raket ni upravičena, s čimer je onemogočil špekulacije o morebitnem obročnem trgovanju z Veliko Britanijo. Nemirni razvoj dogodkov se nadaljuje tudi v Rusiji. Tam je predsednik Putin naročil še eno menjavo na vodilni ravni obrambnega ministrstva. Generalpodpolkovnik Andrej Buliga, ki je služboval kot podpoveljnik v vojaškem okrožju Zahod, zamenja generalpolkovnika Alekseja Kuzmenkova. Medtem se pozornost usmerja tudi na ZDA, kjer bo predsednik Joe Biden vodil pogovore s poljskim državnim voditeljem Andrzejem Dudo in njegovim premierom Donaldom Tuskom. V ospredju sta tako jubilejni vrh Nata kot položaj v Ukrajini in njena podpora s strani poljskih sosedov.