Naredi najboljše naložbe svojega življenja
Zagotovite si že od 2 evrov Islandija Bruto investicije v osnovna sredstva
Tečaj
Trenutna vrednost Bruto investicije v osnovna sredstva v Islandija je 178,133 milijard ISK. Bruto investicije v osnovna sredstva v Islandija so se zmanjšale na 178,133 milijard ISK dne 1. 12. 2023, potem ko so bile 180,283 milijard ISK dne 1. 9. 2023. Od 1. 3. 1997 do 1. 3. 2024 je bil povprečni BDP v Islandija 117,98 milijard ISK. Najvišjo vrednost vseh časov so dosegle dne 1. 12. 2006 s 212,52 milijard ISK, medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena dne 1. 3. 2009 s 57,25 milijard ISK.
Bruto investicije v osnovna sredstva ·
3 leta
5 let
10 let
25 let
Max
Bruto investicije v osnovna sredstva | |
---|---|
1. 3. 1997 | 67,02 milijard ISK |
1. 6. 1997 | 70,85 milijard ISK |
1. 9. 1997 | 73,88 milijard ISK |
1. 12. 1997 | 75,54 milijard ISK |
1. 3. 1998 | 90,04 milijard ISK |
1. 6. 1998 | 91,86 milijard ISK |
1. 9. 1998 | 94,53 milijard ISK |
1. 12. 1998 | 98,68 milijard ISK |
1. 3. 1999 | 86,09 milijard ISK |
1. 6. 1999 | 89,04 milijard ISK |
1. 9. 1999 | 93,78 milijard ISK |
1. 12. 1999 | 93,45 milijard ISK |
1. 3. 2000 | 97,60 milijard ISK |
1. 6. 2000 | 102,50 milijard ISK |
1. 9. 2000 | 103,82 milijard ISK |
1. 12. 2000 | 101,65 milijard ISK |
1. 3. 2001 | 99,41 milijard ISK |
1. 6. 2001 | 96,42 milijard ISK |
1. 9. 2001 | 100,12 milijard ISK |
1. 12. 2001 | 93,96 milijard ISK |
1. 3. 2002 | 79,26 milijard ISK |
1. 6. 2002 | 84,24 milijard ISK |
1. 9. 2002 | 91,04 milijard ISK |
1. 12. 2002 | 87,08 milijard ISK |
1. 3. 2003 | 85,98 milijard ISK |
1. 6. 2003 | 92,19 milijard ISK |
1. 9. 2003 | 99,31 milijard ISK |
1. 12. 2003 | 95,75 milijard ISK |
1. 3. 2004 | 103,79 milijard ISK |
1. 6. 2004 | 117,47 milijard ISK |
1. 9. 2004 | 123,94 milijard ISK |
1. 12. 2004 | 126,36 milijard ISK |
1. 3. 2005 | 126,66 milijard ISK |
1. 6. 2005 | 141,84 milijard ISK |
1. 9. 2005 | 173,08 milijard ISK |
1. 12. 2005 | 172,59 milijard ISK |
1. 3. 2006 | 177,75 milijard ISK |
1. 6. 2006 | 181,29 milijard ISK |
1. 9. 2006 | 188,89 milijard ISK |
1. 12. 2006 | 212,52 milijard ISK |
1. 3. 2007 | 149,21 milijard ISK |
1. 6. 2007 | 177,17 milijard ISK |
1. 9. 2007 | 192,55 milijard ISK |
1. 12. 2007 | 157,79 milijard ISK |
1. 3. 2008 | 147,60 milijard ISK |
1. 6. 2008 | 137,14 milijard ISK |
1. 9. 2008 | 147,04 milijard ISK |
1. 12. 2008 | 120,02 milijard ISK |
1. 3. 2009 | 57,25 milijard ISK |
1. 6. 2009 | 72,29 milijard ISK |
1. 9. 2009 | 78,34 milijard ISK |
1. 12. 2009 | 82,06 milijard ISK |
1. 3. 2010 | 58,35 milijard ISK |
1. 6. 2010 | 66,28 milijard ISK |
1. 9. 2010 | 68,12 milijard ISK |
1. 12. 2010 | 72,80 milijard ISK |
1. 3. 2011 | 61,95 milijard ISK |
1. 6. 2011 | 68,73 milijard ISK |
1. 9. 2011 | 72,38 milijard ISK |
1. 12. 2011 | 91,51 milijard ISK |
1. 3. 2012 | 80,30 milijard ISK |
1. 6. 2012 | 82,48 milijard ISK |
1. 9. 2012 | 72,64 milijard ISK |
1. 12. 2012 | 74,29 milijard ISK |
1. 3. 2013 | 70,56 milijard ISK |
1. 6. 2013 | 91,42 milijard ISK |
1. 9. 2013 | 72,68 milijard ISK |
1. 12. 2013 | 81,97 milijard ISK |
1. 3. 2014 | 84,83 milijard ISK |
1. 6. 2014 | 83,57 milijard ISK |
1. 9. 2014 | 105,29 milijard ISK |
1. 12. 2014 | 94,06 milijard ISK |
1. 3. 2015 | 102,59 milijard ISK |
1. 6. 2015 | 107,41 milijard ISK |
1. 9. 2015 | 111,36 milijard ISK |
1. 12. 2015 | 125,40 milijard ISK |
1. 3. 2016 | 120,83 milijard ISK |
1. 6. 2016 | 135,02 milijard ISK |
1. 9. 2016 | 128,31 milijard ISK |
1. 12. 2016 | 142,97 milijard ISK |
1. 3. 2017 | 126,94 milijard ISK |
1. 6. 2017 | 153,14 milijard ISK |
1. 9. 2017 | 155,68 milijard ISK |
1. 12. 2017 | 147,06 milijard ISK |
1. 3. 2018 | 138,53 milijard ISK |
1. 6. 2018 | 163,05 milijard ISK |
1. 9. 2018 | 147,62 milijard ISK |
1. 12. 2018 | 147,05 milijard ISK |
1. 3. 2019 | 116,46 milijard ISK |
1. 6. 2019 | 152,10 milijard ISK |
1. 9. 2019 | 155,90 milijard ISK |
1. 12. 2019 | 147,34 milijard ISK |
1. 3. 2020 | 121,91 milijard ISK |
1. 6. 2020 | 130,86 milijard ISK |
1. 9. 2020 | 135,65 milijard ISK |
1. 12. 2020 | 141,13 milijard ISK |
1. 3. 2021 | 123,85 milijard ISK |
1. 6. 2021 | 153,04 milijard ISK |
1. 9. 2021 | 167,65 milijard ISK |
1. 12. 2021 | 159,58 milijard ISK |
1. 3. 2022 | 148,76 milijard ISK |
1. 6. 2022 | 169,45 milijard ISK |
1. 9. 2022 | 184,57 milijard ISK |
1. 12. 2022 | 192,79 milijard ISK |
1. 3. 2023 | 156,86 milijard ISK |
1. 6. 2023 | 176,43 milijard ISK |
1. 9. 2023 | 180,28 milijard ISK |
1. 12. 2023 | 178,13 milijard ISK |
Bruto investicije v osnovna sredstva Zgodovina
Datum | Vrednost |
---|---|
1. 12. 2023 | 178,133 milijard ISK |
1. 9. 2023 | 180,283 milijard ISK |
1. 6. 2023 | 176,432 milijard ISK |
1. 3. 2023 | 156,861 milijard ISK |
1. 12. 2022 | 192,794 milijard ISK |
1. 9. 2022 | 184,572 milijard ISK |
1. 6. 2022 | 169,452 milijard ISK |
1. 3. 2022 | 148,762 milijard ISK |
1. 12. 2021 | 159,577 milijard ISK |
1. 9. 2021 | 167,646 milijard ISK |
Podobni makroekonomski kazalniki kot Bruto investicije v osnovna sredstva
Ime | Trenutno | Prejšnji | Frekvenca |
---|---|---|---|
🇮🇸 BDP | 31,02 milijard USD | 28,7 milijard USD | Letno |
🇮🇸 BDP na prebivalca | 58.393,18 USD | 57.816,36 USD | Letno |
🇮🇸 BDP na prebivalca PPS | 66.451,36 USD | 65.794,95 USD | Letno |
🇮🇸 BDP po stalnih cenah | 748,579 milijard ISK | 755,593 milijard ISK | Četrtletje |
🇮🇸 Bruto nacionalni dohodek | 3,08 Bio. ISK | 2,963 Bio. ISK | Letno |
🇮🇸 Letno stopnjo rasti BDP | −0,3 % | −3,5 % | Četrtletje |
🇮🇸 Rast BDP skozi celo leto | 4,06 % | 8,88 % | Letno |
🇮🇸 Stopnja rasti BDP | 1,7 % | −1 % | Četrtletje |
Makro strani za druge države v Evropa
- 🇦🇱Albanija
- 🇦🇹Avstrija
- 🇧🇾Belorusija
- 🇧🇪Belgija
- 🇧🇦Bosna in Hercegovina
- 🇧🇬Bolgarija
- 🇭🇷Hrvaška
- 🇨🇾Ciper
- 🇨🇿Češka republika
- 🇩🇰Danska
- 🇪🇪Estonija
- 🇫🇴Ferski otoki
- 🇫🇮Finska
- 🇫🇷Francija
- 🇩🇪Nemčija
- 🇬🇷Grčija
- 🇭🇺Madžarska
- 🇮🇪Irska
- 🇮🇹Italija
- 🇽🇰Kosovo
- 🇱🇻Latvija
- 🇱🇮Lihtenštajn
- 🇱🇹Litva
- 🇱🇺Luksemburg
- 🇲🇰Severna Makedonija
- 🇲🇹Malta
- 🇲🇩Moldavija
- 🇲🇨Monako
- 🇲🇪Črna gora
- 🇳🇱Nizozemska
- 🇳🇴Norveška
- 🇵🇱Poljska
- 🇵🇹Portugalska
- 🇷🇴Romunija
- 🇷🇺Rusija
- 🇷🇸Srbija
- 🇸🇰Slovaška
- 🇸🇮Slovenija
- 🇪🇸Španija
- 🇸🇪Švedska
- 🇨🇭Švica
- 🇺🇦Ukrajina
- 🇬🇧Združeno kraljestvo
- 🇦🇩Andora
Kaj je Bruto investicije v osnovna sredstva
Bruto fiksne investicije (Gross Fixed Capital Formation ali GFCF) so ključni pokazatelj gospodarske rasti in razvoja vsake države. Na spletni strani Eulerpool, kjer se osredotočamo na prikazovanje makroekonomskih podatkov, želeno osvetlimo pomen bruto fiksnih investicij ter kako vplivajo na širše gospodarstvo. V nadaljevanju bomo natančno pojasnili, kaj so bruto fiksne investicije, kako se merijo, kateri dejavniki nanje vplivajo ter kakšne posledice imajo na dolgoročno gospodarsko rast in razvoj. Bruto fiksne investicije zajemajo izdatke za nakup, gradnjo ali izboljšanje dolgoročnih sredstev, kot so zgradbe, stroji, oprema in infrastruktura. Ta sredstva so ključna za proizvodnjo blaga in storitev, kar pomeni, da so bruto fiksne investicije pomemben indikator prihodnje proizvodne zmogljivosti in gospodarskega zdravja države. Povečanje bruto fiksnih investicij običajno nakazuje, da podjetja in vlade zaupajo v prihodnjo gospodarsko rast in so pripravljeni vlagati v izboljšanje proizvodnih zmogljivosti. Merjenje bruto fiksnih investicij je kompleksna naloga, ki jo po navadi izvajajo nacionalni statistični uradi. Ta meritev vključuje oceno vrednosti vseh novih in rabljenih dolgoročnih sredstev, ki so bila pridobljena v določenem časovnem obdobju, ter izključuje vrednost obstoječih dolgoročnih sredstev, ki so bila prodana ali uničena. Tako se zagotovi, da so v meritve vključene le nove naložbe, ki prispevajo k povečanju proizvodne zmogljivosti. Ključni dejavnik, ki vpliva na raven bruto fiksnih investicij, je splošno gospodarsko okolje. V obdobjih gospodarskega vzpona so podjetja in vlade bolj nagnjeni k vlaganju v nova sredstva, saj pričakujejo višje prihodke in stabilno gospodarsko stanje. Po drugi strani pa v obdobjih gospodarske negotovosti ali recesije podjetja ponavadi zmanjšujejo naložbe, ker pričakujejo nižje prihodke in večje tveganje. Poleg tega različni strukturni dejavniki, kot so stopnja obrestnih mer, davčni režimi, regulativni okvirji in stopnja politične stabilnosti, pomembno vplivajo na raven bruto fiksnih investicij. Bruto fiksne investicije igrajo ključno vlogo pri dolgoročni gospodarski rasti in razvoju. Z izboljšanjem proizvodnih zmogljivosti in tehnologije lahko podjetja povečajo svojo produktivnost in konkurenčnost. To vodi do višjih stopenj gospodarske rasti, zmanjšanja brezposelnosti in izboljšanja življenjskega standarda. Prav tako se z večjimi investicijami v infrastrukturo, kot so ceste, mostovi, železnice in energetski objekti, olajša trgovina in promet, kar še dodatno spodbuja gospodarski razvoj. V Sloveniji bruto fiksne investicije predstavljajo pomemben delež bruto domačega proizvoda (BDP). Naša država se sooča z izzivi povečanja ravni teh investicij, da bi dosegla trajnostno gospodarsko rast in konkurenčnost na svetovnem trgu. Javne investicije v infrastrukturo, raziskave in razvoj ter izobraževanje igrajo ključno vlogo pri podpori podjetniškega sektorja in privabljanju tujih neposrednih naložb. Z razvito infrastrukturo in kvalificirano delovno silo lahko Slovenija zagotovi konkurenčne prednosti in spodbudi podjetja k nadaljnjim naložbam. Eulerpool ponuja celovit pregled makroekonomskih podatkov, vključno z bruto fiksnimi investicijami, kar omogoča našim uporabnikom, da bolje razumejo trende in dinamiko gospodarskega razvoja. Naša platforma zagotavlja natančne, ažurne in zanesljive podatke, ki so ključni za oblikovanje politik, strateško načrtovanje in poslovne odločitve. Uporabniki lahko primerjajo bruto fiksne investicije med različnimi državami, regijami in časovnimi obdobji, kar omogoča boljše razumevanje globalnih gospodarskih trendov in njihovih implikacij. V zaključku lahko povemo, da so bruto fiksne investicije ključen dejavnik gospodarske rasti in razvoja. Njihova meritev in analiza sta bistvena za razumevanje gospodarskega zdravja države in napovedovanje prihodnje gospodarske dinamike. Na spletni strani Eulerpool omogočamo dostop do podrobnih makroekonomskih podatkov, ki so ključni za strokovnjake, raziskovalce, oblikovalce politik in podjetja. S tem želimo prispevati k večjemu razumevanju gospodarskih procesov in spodbuditi bolj informirane odločitve, kar bo v končni fazi vodilo k bolj stabilni in trajnostni gospodarski rasti.