Naredi najboljše naložbe svojega življenja
Zagotovite si že od 2 evrov Azerbajdžan Bruto domači proizvod (BDP) iz rudarstva
Tečaj
Trenutna vrednost Bruto domači proizvod (BDP) iz rudarstva v Azerbajdžan je 3,136 milijard AZN. Bruto domači proizvod (BDP) iz rudarstva v Azerbajdžan se je povečal na 3,136 milijard AZN dne 1. 9. 2023, po tem ko je bil 2,232 milijard AZN dne 1. 6. 2023. Od 1. 3. 2001 do 1. 12. 2023 je bil povprečni BDP v Azerbajdžan 2,63 milijard AZN. Najvišja vrednost vseh časov je bila dosežena dne 1. 12. 2010 z 4,80 milijard AZN, medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena dne 1. 3. 2001 z 563,30 mio. AZN.
Bruto domači proizvod (BDP) iz rudarstva ·
3 leta
5 let
10 let
25 let
Max
BDP iz rudarstva | |
---|---|
1. 3. 2001 | 563,30 mio. AZN |
1. 6. 2001 | 603,00 mio. AZN |
1. 9. 2001 | 842,00 mio. AZN |
1. 12. 2001 | 789,10 mio. AZN |
1. 3. 2002 | 577,30 mio. AZN |
1. 6. 2002 | 624,00 mio. AZN |
1. 9. 2002 | 879,70 mio. AZN |
1. 12. 2002 | 832,40 mio. AZN |
1. 3. 2003 | 597,20 mio. AZN |
1. 6. 2003 | 654,20 mio. AZN |
1. 9. 2003 | 897,90 mio. AZN |
1. 12. 2003 | 877,70 mio. AZN |
1. 3. 2004 | 602,80 mio. AZN |
1. 6. 2004 | 666,90 mio. AZN |
1. 9. 2004 | 922,50 mio. AZN |
1. 12. 2004 | 910,50 mio. AZN |
1. 3. 2005 | 956,40 mio. AZN |
1. 6. 2005 | 1,11 milijard AZN |
1. 9. 2005 | 1,60 milijard AZN |
1. 12. 2005 | 1,62 milijard AZN |
1. 3. 2006 | 1,70 milijard AZN |
1. 6. 2006 | 1,88 milijard AZN |
1. 9. 2006 | 2,63 milijard AZN |
1. 12. 2006 | 2,56 milijard AZN |
1. 3. 2007 | 2,48 milijard AZN |
1. 6. 2007 | 2,60 milijard AZN |
1. 9. 2007 | 3,61 milijard AZN |
1. 12. 2007 | 3,46 milijard AZN |
1. 3. 2008 | 2,61 milijard AZN |
1. 6. 2008 | 2,75 milijard AZN |
1. 9. 2008 | 3,88 milijard AZN |
1. 12. 2008 | 3,72 milijard AZN |
1. 3. 2009 | 2,87 milijard AZN |
1. 6. 2009 | 3,05 milijard AZN |
1. 9. 2009 | 4,32 milijard AZN |
1. 12. 2009 | 4,74 milijard AZN |
1. 3. 2010 | 2,93 milijard AZN |
1. 6. 2010 | 3,08 milijard AZN |
1. 9. 2010 | 4,38 milijard AZN |
1. 12. 2010 | 4,80 milijard AZN |
1. 3. 2011 | 2,67 milijard AZN |
1. 6. 2011 | 2,84 milijard AZN |
1. 9. 2011 | 4,00 milijard AZN |
1. 12. 2011 | 4,14 milijard AZN |
1. 3. 2012 | 2,49 milijard AZN |
1. 6. 2012 | 2,67 milijard AZN |
1. 9. 2012 | 3,75 milijard AZN |
1. 12. 2012 | 4,04 milijard AZN |
1. 3. 2013 | 2,50 milijard AZN |
1. 6. 2013 | 2,69 milijard AZN |
1. 9. 2013 | 3,78 milijard AZN |
1. 12. 2013 | 4,07 milijard AZN |
1. 3. 2014 | 2,39 milijard AZN |
1. 6. 2014 | 2,59 milijard AZN |
1. 9. 2014 | 3,70 milijard AZN |
1. 12. 2014 | 4,00 milijard AZN |
1. 3. 2015 | 2,52 milijard AZN |
1. 6. 2015 | 2,56 milijard AZN |
1. 9. 2015 | 3,64 milijard AZN |
1. 12. 2015 | 4,07 milijard AZN |
1. 3. 2016 | 2,50 milijard AZN |
1. 6. 2016 | 2,60 milijard AZN |
1. 9. 2016 | 3,69 milijard AZN |
1. 12. 2016 | 4,10 milijard AZN |
1. 3. 2017 | 2,36 milijard AZN |
1. 6. 2017 | 2,46 milijard AZN |
1. 9. 2017 | 3,52 milijard AZN |
1. 12. 2017 | 3,94 milijard AZN |
1. 3. 2018 | 2,37 milijard AZN |
1. 6. 2018 | 2,47 milijard AZN |
1. 9. 2018 | 3,54 milijard AZN |
1. 12. 2018 | 3,97 milijard AZN |
1. 3. 2019 | 2,48 milijard AZN |
1. 6. 2019 | 2,41 milijard AZN |
1. 9. 2019 | 3,56 milijard AZN |
1. 12. 2019 | 3,96 milijard AZN |
1. 3. 2020 | 2,42 milijard AZN |
1. 6. 2020 | 2,37 milijard AZN |
1. 9. 2020 | 3,18 milijard AZN |
1. 12. 2020 | 3,62 milijard AZN |
1. 3. 2021 | 2,25 milijard AZN |
1. 6. 2021 | 2,23 milijard AZN |
1. 9. 2021 | 3,41 milijard AZN |
1. 12. 2021 | 3,76 milijard AZN |
1. 3. 2022 | 2,23 milijard AZN |
1. 6. 2022 | 2,32 milijard AZN |
1. 9. 2022 | 3,19 milijard AZN |
1. 12. 2022 | 3,62 milijard AZN |
1. 3. 2023 | 2,12 milijard AZN |
1. 6. 2023 | 2,23 milijard AZN |
1. 9. 2023 | 3,14 milijard AZN |
Bruto domači proizvod (BDP) iz rudarstva Zgodovina
Datum | Vrednost |
---|---|
1. 9. 2023 | 3,136 milijard AZN |
1. 6. 2023 | 2,232 milijard AZN |
1. 3. 2023 | 2,118 milijard AZN |
1. 12. 2022 | 3,62 milijard AZN |
1. 9. 2022 | 3,195 milijard AZN |
1. 6. 2022 | 2,321 milijard AZN |
1. 3. 2022 | 2,232 milijard AZN |
1. 12. 2021 | 3,762 milijard AZN |
1. 9. 2021 | 3,411 milijard AZN |
1. 6. 2021 | 2,225 milijard AZN |
Podobni makroekonomski kazalniki kot Bruto domači proizvod (BDP) iz rudarstva
Ime | Trenutno | Prejšnji | Frekvenca |
---|---|---|---|
🇦🇿 BDP | 72,36 milijard USD | 78,81 milijard USD | Letno |
🇦🇿 BDP iz gradbeništva | 1,127 milijard AZN | 971,7 mio. AZN | Četrtletje |
🇦🇿 BDP iz javne uprave | 149,2 mio. AZN | 209,5 mio. AZN | Četrtletje |
🇦🇿 BDP iz kmetijstva | 429,8 mio. AZN | 817,9 mio. AZN | Četrtletje |
🇦🇿 BDP iz oskrbovalnih dejavnosti | 45,1 mio. AZN | 38,1 mio. AZN | Četrtletje |
🇦🇿 BDP iz proizvodnje | 625,8 mio. AZN | 521,9 mio. AZN | Četrtletje |
🇦🇿 BDP iz storitev | 868,5 mio. AZN | 707,1 mio. AZN | Četrtletje |
🇦🇿 BDP iz transportnega sektorja | 1,43 milijard AZN | 1,391 milijard AZN | Četrtletje |
🇦🇿 BDP na prebivalca | 5.674,48 USD | 5.595,26 USD | Letno |
🇦🇿 BDP na prebivalca PPS | 21.349,35 USD | 21.051,27 USD | Letno |
🇦🇿 BDP po stalnih cenah | 9,783 milijard AZN | 9,212 milijard AZN | Četrtletje |
🇦🇿 Bruto investicije v osnovna sredstva | 5,92 milijard AZN | 5,413 milijard AZN | Četrtletje |
🇦🇿 Bruto nacionalni dohodek | 124,842 milijard AZN | 91,269 milijard AZN | Letno |
🇦🇿 Letno stopnjo rasti BDP | 4 % | 1,1 % | Četrtletje |
🇦🇿 Mesečni BDP YoY | 4,2 % | 4,3 % | Mesečno |
🇦🇿 Rast BDP skozi celo leto | 1,1 % | 4,62 % | Letno |
Makro strani za druge države v Azija
- 🇨🇳Kitajska
- 🇮🇳Indija
- 🇮🇩Indonezija
- 🇯🇵Japonska
- 🇸🇦Savdska Arabija
- 🇸🇬Singapur
- 🇰🇷Južna Koreja
- 🇹🇷Turčija
- 🇦🇫Afganistan
- 🇦🇲Armenija
- 🇧🇭Bahrajn
- 🇧🇩Bangladeš
- 🇧🇹Butan
- 🇧🇳Brunej
- 🇰🇭Kambodža
- 🇹🇱Vzhodni Timor
- 🇬🇪Gruzija
- 🇭🇰Hongkong
- 🇮🇷Iran
- 🇮🇶Irak
- 🇮🇱Izrael
- 🇯🇴Jordanija
- 🇰🇿Kazahstan
- 🇰🇼Kuvajt
- 🇰🇬Kirgizistan
- 🇱🇦Laos
- 🇱🇧Libanon
- 🇲🇴Macao
- 🇲🇾Malezija
- 🇲🇻Maldivi
- 🇲🇳Mongolija
- 🇲🇲Mjanmar
- 🇳🇵Nepal
- 🇰🇵Severna Koreja
- 🇴🇲Oman
- 🇵🇰Pakistan
- 🇵🇸Palestina
- 🇵🇭Filipini
- 🇶🇦Katar
- 🇱🇰Šrilanka
- 🇸🇾Sirija
- 🇹🇼Tajvan
- 🇹🇯Tadžikistan
- 🇹🇭Tajska
- 🇹🇲Turkmenistan
- 🇦🇪Združeni arabski emirati
- 🇺🇿Uzbekistan
- 🇻🇳Vietnam
- 🇾🇪Jemen
Kaj je Bruto domači proizvod (BDP) iz rudarstva
GDP iz rudarstva je ena izmed ključnih kategorij makroekonomije, ki igra pomembno vlogo pri ocenjevanju gospodarske rasti in razvoja držav. V podjetju Eulerpool se osredotočamo na natančno merjenje in prikaz makroekonomskih podatkov, med katere sodijo tudi podatki o bruto domačem proizvodu (BDP) iz rudarstva. Ta kategorija nam omogoča, da bolje razumemo pomen rudarskega sektorja v gospodarstvu določene države. Podrobno poznavanje tega področja je ključno za analizo ekonomske uspešnosti in za sprejemanje ustreznih gospodarskih odločitev. Rudarstvo kot industrijska dejavnost vključuje pridobivanje mineralnih surovin, kovinskih rud in drugih naravnih virov iz zemlje. Ti viri so bistveni za številne gospodarske sektorje, od proizvodnje in energetike do gradbeništva. Iz tega razloga BDP iz rudarstva predstavlja pomemben delež celotnega BDP države, še posebej v državah, kjer so naravni viri bogato zastopani. V takih državah je rudarski sektor pogosto glavni motor gospodarske rasti in razvoja. Na naši spletni strani Eulerpool ponujamo podrobne analize in podatke o BDP iz rudarstva. S tem omogočamo uporabnikom, da pridobijo vpogled v trende in vzorce v rudarskem sektorju ter ocenijo njegov vpliv na širše gospodarstvo. Na primer, visoka vrednost BDP iz rudarstva lahko kaže na intenzivno izkoriščanje naravnih virov, kar lahko posledično vodi k povečanju izvoza in izboljšanju trgovinske bilance. Po drugi strani pa lahko nizka vrednost kaže na težave v rudarskem sektorju, kot so zmanjšana proizvodnja zaradi izčrpanosti virov ali spremembe v mednarodnih tržnih pogojih. Pri analizi BDP iz rudarstva je pomembno razumeti celoten kontekst, vključno z družbenimi, ekonomskimi in okoljskimi dejavniki. Naravni viri, kot so premog, nafta, zemeljski plin, železova ruda in drugi minerali, predstavljajo vitalne komponente za mnoge industrijske procese. Vendar pa je treba upoštevati tudi dolgoročne trajnosti teh virov, morebitna ekološka tveganja in vplive na lokalne skupnosti. Pri tem igrajo pomembno vlogo tudi politične in zakonodajne odločitve, ki lahko vplivajo na način izkoriščanja in regulacije rudarskih dejavnosti. Razvoj tehnologij in inovacij v rudarskem sektorju prav tako lahko vpliva na vrednost BDP iz rudarstva. Napredne tehnologije omogočajo bolj učinkovito izkoriščanje virov, zmanjšanje stroškov in povečanje proizvodnje. To lahko vodi do večjih prihodkov in posledično do višjega BDP iz rudarstva. Poleg tega lahko izboljšanje tehnoloških procesov pripomore k zmanjšanju okoljskih vplivov in večji trajnosti rudarjenja. Vendar pa BDP iz rudarstva ni odvisen zgolj od domačih dejavnikov. Mednarodno povpraševanje po naravnih virih, cene na svetovnih trgih, trgovinske tarife in drugi zunanji dejavniki lahko močno vplivajo na rudarski sektor. Tako lahko spremembe v globalni ekonomiji povzročijo nihanja v vrednosti BDP iz rudarstva. Zato je pri analizi teh podatkov potrebno upoštevati tudi globalne trende in dogodke, ki lahko vplivajo na povpraševanje in ponudbo naravnih virov. V Sloveniji je rudarstvo zgodovinsko imelo pomembno vlogo, zlasti pri pridobivanju premoga in živega srebra. Danes je ta sektor manjši, vendar še vedno pomemben za nekatere regije. Analiza BDP iz rudarstva v Sloveniji nam omogoča, da ocenimo prispevek tega sektorja k nacionalnemu gospodarstvu in spremljamo njegove trende ter izzive. Na spletni strani Eulerpool omogočamo dostop do podrobnih podatkov o BDP iz rudarstva za številne države, vključno s Slovenijo. Naši uporabniki lahko s pomočjo naših podatkov pridobijo celovito sliko o stanju in razvoju rudarskega sektorja v različnih delih sveta. Poleg tega ponujamo tudi analitična orodja, ki uporabnikom omogočajo natančno analizo podatkov ter sledenje trendom skozi čas. Poleg BDP iz rudarstva si prizadevamo za celovito predstavitev makroekonomskih podatkov iz različnih sektorjev. Verjamemo, da je za natančno oceno gospodarskega stanja potrebno upoštevati številne dejavnike in povezave med njimi. Naša misija je uporabnikom ponuditi kakovostne, zanesljive in razumljive podatke, ki jim bodo v pomoč pri sprejemanju informiranih ekonomskih odločitev. Za konec je pomembno poudariti, da BDP iz rudarstva predstavlja le en vidik celotne gospodarske slike. Kljub temu pa je njegova analiza ključna za razumevanje, kako naravni viri in rudarski sektor prispevajo k gospodarski rasti in razvoju. Na strani Eulerpool si prizadevamo za natančno in celovito predstavitev teh podatkov, saj verjamemo, da boljša informiranost vodi do boljših odločitev in boljšega gospodarskega upravljanja. Upamo, da vam bodo naši podatki in analize v pomoč pri vašem delu in da boste z njimi pridobili nova spoznanja o pomenu rudarstva v gospodarskem sistemu. Vabimo vas, da redno spremljate naše posodobitve in se na ta način seznanite z najnovejšimi trendi in dogajanji v rudarskem sektorju ter drugih makroekonomskih področjih.