Naredi najboljše naložbe svojega življenja
Zagotovite si že od 2 evrov Švedska Zaposlitev za polovični delovni čas
Tečaj
Trenutna vrednost Zaposlitev za polovični delovni čas v Švedska je 1,004 mio. . Zaposlitev za polovični delovni čas v Švedska se je zvišala na 1,004 mio. dne 1. 12. 2023, potem ko je bila 987.6 dne 1. 9. 2023. Od 1. 6. 1998 do 1. 3. 2024 je bil povprečni BDP v Švedska 1,05 mio. . Najvišjo vrednost vseh časov so dosegli dne 1. 6. 2008 z 1,18 mio. , medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena dne 1. 9. 2001 z 824.300,00 .
Zaposlitev za polovični delovni čas ·
3 leta
5 let
10 let
25 let
Max
Delo s skrajšanim delovnim časom | |
---|---|
1. 6. 1998 | 883.000,00 |
1. 6. 1999 | 912.800,00 |
1. 6. 2000 | 863.000,00 |
1. 3. 2001 | 840.300,00 |
1. 6. 2001 | 838.300,00 |
1. 9. 2001 | 824.300,00 |
1. 12. 2001 | 852.400,00 |
1. 3. 2002 | 865.600,00 |
1. 6. 2002 | 848.100,00 |
1. 9. 2002 | 834.900,00 |
1. 12. 2002 | 859.400,00 |
1. 3. 2003 | 934.700,00 |
1. 6. 2003 | 943.900,00 |
1. 9. 2003 | 917.800,00 |
1. 12. 2003 | 937.400,00 |
1. 3. 2004 | 950.000,00 |
1. 6. 2004 | 977.500,00 |
1. 9. 2004 | 942.900,00 |
1. 12. 2004 | 975.200,00 |
1. 3. 2005 | 977.100,00 |
1. 6. 2005 | 1,01 mio. |
1. 9. 2005 | 1,00 mio. |
1. 12. 2005 | 1,01 mio. |
1. 3. 2006 | 1,02 mio. |
1. 6. 2006 | 1,03 mio. |
1. 9. 2006 | 1,03 mio. |
1. 12. 2006 | 1,04 mio. |
1. 3. 2007 | 1,04 mio. |
1. 6. 2007 | 1,05 mio. |
1. 9. 2007 | 1,04 mio. |
1. 12. 2007 | 1,06 mio. |
1. 3. 2008 | 1,16 mio. |
1. 6. 2008 | 1,18 mio. |
1. 9. 2008 | 1,13 mio. |
1. 12. 2008 | 1,16 mio. |
1. 3. 2009 | 1,15 mio. |
1. 6. 2009 | 1,15 mio. |
1. 9. 2009 | 1,11 mio. |
1. 12. 2009 | 1,15 mio. |
1. 3. 2010 | 1,14 mio. |
1. 6. 2010 | 1,14 mio. |
1. 9. 2010 | 1,12 mio. |
1. 12. 2010 | 1,14 mio. |
1. 3. 2011 | 1,13 mio. |
1. 6. 2011 | 1,15 mio. |
1. 9. 2011 | 1,11 mio. |
1. 12. 2011 | 1,14 mio. |
1. 3. 2012 | 1,14 mio. |
1. 6. 2012 | 1,14 mio. |
1. 9. 2012 | 1,10 mio. |
1. 12. 2012 | 1,13 mio. |
1. 3. 2013 | 1,13 mio. |
1. 6. 2013 | 1,12 mio. |
1. 9. 2013 | 1,11 mio. |
1. 12. 2013 | 1,14 mio. |
1. 3. 2014 | 1,13 mio. |
1. 6. 2014 | 1,14 mio. |
1. 9. 2014 | 1,11 mio. |
1. 12. 2014 | 1,13 mio. |
1. 3. 2015 | 1,14 mio. |
1. 6. 2015 | 1,15 mio. |
1. 9. 2015 | 1,10 mio. |
1. 12. 2015 | 1,14 mio. |
1. 3. 2016 | 1,14 mio. |
1. 6. 2016 | 1,15 mio. |
1. 9. 2016 | 1,10 mio. |
1. 12. 2016 | 1,13 mio. |
1. 3. 2017 | 1,14 mio. |
1. 6. 2017 | 1,13 mio. |
1. 9. 2017 | 1,10 mio. |
1. 12. 2017 | 1,13 mio. |
1. 3. 2018 | 1,13 mio. |
1. 6. 2018 | 1,14 mio. |
1. 9. 2018 | 1,07 mio. |
1. 12. 2018 | 1,10 mio. |
1. 3. 2019 | 1,09 mio. |
1. 6. 2019 | 1,12 mio. |
1. 9. 2019 | 1,09 mio. |
1. 12. 2019 | 1,15 mio. |
1. 3. 2020 | 1,11 mio. |
1. 6. 2020 | 1,09 mio. |
1. 9. 2020 | 1,05 mio. |
1. 12. 2020 | 1,09 mio. |
1. 3. 2021 | 961.600,00 |
1. 6. 2021 | 1,01 mio. |
1. 9. 2021 | 982.800,00 |
1. 12. 2021 | 996.500,00 |
1. 3. 2022 | 1,00 mio. |
1. 6. 2022 | 1,04 mio. |
1. 9. 2022 | 1,00 mio. |
1. 12. 2022 | 1,01 mio. |
1. 3. 2023 | 999.700,00 |
1. 6. 2023 | 1,04 mio. |
1. 9. 2023 | 987.600,00 |
1. 12. 2023 | 1,00 mio. |
Zaposlitev za polovični delovni čas Zgodovina
Datum | Vrednost |
---|---|
1. 12. 2023 | 1,004 mio. |
1. 9. 2023 | 987.6 |
1. 6. 2023 | 1,041 mio. |
1. 3. 2023 | 999.7 |
1. 12. 2022 | 1,013 mio. |
1. 9. 2022 | 1,001 mio. |
1. 6. 2022 | 1,037 mio. |
1. 3. 2022 | 1,003 mio. |
1. 12. 2021 | 996.5 |
1. 9. 2021 | 982.8 |
Podobni makroekonomski kazalniki kot Zaposlitev za polovični delovni čas
Ime | Trenutno | Prejšnji | Frekvenca |
---|---|---|---|
🇸🇪 Brezposelne osebe | 496 | 513 | Mesečno |
🇸🇪 plače | 198,6 SEK/Hour | 196,1 SEK/Hour | Mesečno |
🇸🇪 Plače v proizvodnji | 214 SEK/Hour | 210,7 SEK/Hour | Mesečno |
🇸🇪 Pokojninska starost moških | 63 Years | 63 Years | Letno |
🇸🇪 Polni delovni čas | 3,973 mio. | 4,018 mio. | Četrtletje |
🇸🇪 Povprečne tedenske ure | 31 Hours | 31,8 Hours | Mesečno |
🇸🇪 prebivalstvo | 10,52 mio. | 10,45 mio. | Letno |
🇸🇪 Produktivnost | 105,534 points | 104,954 points | Četrtletje |
🇸🇪 Prosta delovna mesta | 102.07 | 130.875 | Mesečno |
🇸🇪 Rast plač | 4 % | 4,2 % | Mesečno |
🇸🇪 Razmerje med ponudbo delovnih mest | 2,9 % | 2,1 % | Četrtletje |
🇸🇪 Sprememba zaposlenosti | −0,4 % | −0,2 % | Četrtletje |
🇸🇪 Stopnja brezposelnosti | 8,7 % | 8,9 % | Mesečno |
🇸🇪 Stopnja brezposelnosti mladih | 23,9 % | 23,2 % | Mesečno |
🇸🇪 Stopnja dolgotrajne brezposelnosti | 1,7 % | 1,6 % | Četrtletje |
🇸🇪 Stopnja zaposlenosti | 71,5 % | 68,3 % | Mesečno |
🇸🇪 Stopnja zaposlenosti | 74,9 % | 75,6 % | Mesečno |
🇸🇪 Stroški dela | 160,4 points | 158,6 points | Mesečno |
🇸🇪 Upokojitvena starost žensk | 66 Years | 66 Years | Letno |
🇸🇪 Zaposleni | 5,429 mio. | 5,187 mio. | Mesečno |
Makro strani za druge države v Evropa
- 🇦🇱Albanija
- 🇦🇹Avstrija
- 🇧🇾Belorusija
- 🇧🇪Belgija
- 🇧🇦Bosna in Hercegovina
- 🇧🇬Bolgarija
- 🇭🇷Hrvaška
- 🇨🇾Ciper
- 🇨🇿Češka republika
- 🇩🇰Danska
- 🇪🇪Estonija
- 🇫🇴Ferski otoki
- 🇫🇮Finska
- 🇫🇷Francija
- 🇩🇪Nemčija
- 🇬🇷Grčija
- 🇭🇺Madžarska
- 🇮🇸Islandija
- 🇮🇪Irska
- 🇮🇹Italija
- 🇽🇰Kosovo
- 🇱🇻Latvija
- 🇱🇮Lihtenštajn
- 🇱🇹Litva
- 🇱🇺Luksemburg
- 🇲🇰Severna Makedonija
- 🇲🇹Malta
- 🇲🇩Moldavija
- 🇲🇨Monako
- 🇲🇪Črna gora
- 🇳🇱Nizozemska
- 🇳🇴Norveška
- 🇵🇱Poljska
- 🇵🇹Portugalska
- 🇷🇴Romunija
- 🇷🇺Rusija
- 🇷🇸Srbija
- 🇸🇰Slovaška
- 🇸🇮Slovenija
- 🇪🇸Španija
- 🇨🇭Švica
- 🇺🇦Ukrajina
- 🇬🇧Združeno kraljestvo
- 🇦🇩Andora
Kaj je Zaposlitev za polovični delovni čas
Naslov: **Zaposlitev za krajši delovni čas: Makroekonomski vidiki in pomen** Zaposlitev za krajši delovni čas je pomembna kategorija v makroekonomiji, ki se osredotoča na ekonomske aktivnosti posameznikov, ki so zaposleni manj kot polni delovni čas. Ta oblika zaposlitve ima tako kratkoročne kot dolgoročne učinke na gospodarstvo, kar se kaže v številnih ekonomskih kazalnikih, vključno z zaposlenostjo, produktivnostjo in družbenim blagostanjem. Na Eulerpoolu smo specializirani za prikaz makroekonomskih podatkov in vam ponujamo poglobljeno analizo tega pomembnega segmenta trga dela. Najprej je ključnega pomena razumeti, kaj zaposljivost za krajši delovni čas pomeni. Gre za zaposlitev posameznikov, ki delajo manj kot polni delovni čas, ki se običajno meri kot manj kot 35 ur na teden. Delavci na krajši delovni čas lahko vključujejo tiste, ki delajo nepopoln delovni čas zaradi osebnih razlogov, kot so študij, skrb za družino ali drugo zaposlitev, pa tudi tiste, ki so prisiljeni delati krajši delovni čas zaradi pomanjkanja možnosti za polno zaposlitev. Ta vrsta zaposlitve ima pomembne implikacije na makroekonomske kazalnike. Ena izmed najbolj vidnih posledic je vpliv na stopnjo zaposlenosti. Medtem ko lahko zaposlitev za krajši delovni čas poveča skupno število zaposlenih, lahko zamegli tudi dejansko sliko o brezposelnosti, saj se delavci na krajši delovni čas pogosto ne štejejo med brezposelne, četudi iščejo polno zaposlitev. To lahko privede do nepopolne ocene resnične stanja trga dela. Produktivnost je še eno kritično področje vpliva. Zaposleni za krajši delovni čas lahko prispevajo k produktivnosti, vendar le, če se njihovi delovni časi učinkovito upravljajo. Obstaja možnost, da krajši delovni urniki prinesejo nižjo produktivnost na zaposlenega v primerjavi s polnim delovnim časom, zaradi večje kompleksnosti pri koordinaciji nalog in odgovornosti. Poleg neposrednih ekonomskih učinkov na zaposlenost in produktivnost, zaposlitve za krajši delovni čas vplivajo tudi na širše družbeno-ekonomske razmere. Ena izmed ključnih prednosti je večja prilagodljivost za delavce, ki omogoča boljše ravnotežje med delom in zasebnim življenjem, kar lahko vodi do višje stopnje zadovoljstva in splošnega blagostanja. Vendar pa je ta prilagodljivost pogosto na račun finančne stabilnosti, saj zaposlitev za krajši delovni čas običajno prinaša nižje prihodke in manjše socialne ugodnosti. Državne politike igrajo veliko vlogo pri urejanju in spodbujanju zaposlitve za krajši delovni čas. V mnogih državah obstajajo posebni zakoni in predpisi, ki varujejo te delavce, denimo minimalne plače in pravice do socialnih ugodnosti. Poleg tega lahko različni ukrepi, kot so davčne olajšave in subvencije za podjetja, spodbujajo širjenje tega načina zaposlovanja. Demografski dejavniki lahko prav tako vplivajo na trend zaposlitve za krajši delovni čas. S starajočo se populacijo in povečujočim se številom starejših delavcev je ta vrsta zaposlitve vse bolj priljubljena, saj omogoča zadržanje starejših delavcev na trgu dela brez obremenitev polnega delovnega časa. Hkrati pa mlajši delavci, zlasti študenti, pogosto iščejo začasne ali skrajšane oblike dela, da lahko uskladijo izobraževanje z delom. Makroekonomski analitiki na Eulerpoolu posebno pozornost namenjamo temu, kako gospodarski cikli vplivajo na trg kratkotrajne zaposlitve. V času gospodarskih recesij se pogosto poveča število delavcev, ki sprejemajo zaposlitev za krajši delovni čas, bodisi zaradi pomanjkanja polnih delovnih mest bodisi zaradi zmanjšane ure blagajne v podjetjih. Nasprotno, v obdobjih gospodarske rasti lahko podjetja ponujajo več polno zaposlenih priložnosti, kar vodi do zmanjšanja števila delavcev na krajši delovni čas. Za podjetja imajo zaposlitve za krajši delovni čas lahko številne prednosti, vključno z večjo prilagodljivostjo pri upravljanju delovne sile in manjšimi stroški dela. Vendar pa prinašajo tudi izzive, ki so povezani s koordinacijo dela, povečanjem administrativnih obveznosti in zagotavljanjem enakih pogojev dela za vse zaposlene. Razumevanje teh dinamičnih dejavnikov je ključnega pomena za oblikovanje učinkovitih strategij za upravljanje delovne sile. Poleg ekonomskih učinkov na nacionalni ravni ima zaposlitev za krajši delovni čas pomembne posledice tudi na osebni ravni zaposlenih. Povečanje števila delavcev s krajšim delovnim časom lahko vodi do večje socialne vključenosti, zlasti za posameznike, ki sicer težko najdejo zaposlitev, kot so starši majhnih otrok, starejši delavci ali osebe z omejenimi zmožnostmi. Vendar pa je pomembno zagotavljati, da ta prilagodljivost ne vodi v izkoriščanje delavcev ali njihovo finančno negotovost. Na Eulerpoolu smo zavezani k zagotavljanju natančnih in posodobljenih makroekonomskih podatkov, ki vključujejo tudi analizo trga kratkotrajne zaposlitve. Naša spletna platforma omogoča uporabnikom, da spremljajo gibanja in trende v zaposlitvi za krajši delovni čas, kar jim omogoča boljše razumevanje dolgorodnih ekonomskih učinkov in sprejemanje informiranih odločitev. V zaključku lahko povzamemo, da je zaposlitev za krajši delovni čas kompleksna in večplastna kategorija v makroekonomiji, ki terja pozornost tako politikov kot tudi podjetij in posameznikov. Čeprav ponuja številne prednosti, tako na ekonomski kot tudi na osebni ravni, prinaša tudi izzive, ki jih je treba premišljeno obravnavati. Na Eulerpoolu verjamemo, da bo s pravimi podatki in analizo mogoče učinkoviteje upravljati to pomembno področje trga dela, kar bo prispevalo k trajnostnemu in vključujočemu gospodarskemu razvoju.