Naredi najboljše naložbe svojega življenja
Zagotovite si že od 2 evrov Islandija Vladna poraba
Tečaj
Trenutna vrednost Vladna poraba v Islandija je 169,733 milijard ISK. Vladna poraba v Islandija se je zmanjšala na 169,733 milijard ISK dne 1. 3. 2024, potem ko je bilo 177,784 milijard ISK dne 1. 12. 2023. Od 1. 3. 1997 do 1. 3. 2024 je bil povprečni BDP v Islandija 133,64 milijard ISK. Absolutna najvišja vrednost je bila dosežena dne 1. 12. 2023 z 177,78 milijard ISK, medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena dne 1. 3. 1997 z 85,85 milijard ISK.
Vladna poraba ·
3 leta
5 let
10 let
25 let
Max
Javni izdatki | |
---|---|
1. 3. 1997 | 85,85 milijard ISK |
1. 6. 1997 | 88,83 milijard ISK |
1. 9. 1997 | 90,37 milijard ISK |
1. 12. 1997 | 94,93 milijard ISK |
1. 3. 1998 | 92,32 milijard ISK |
1. 6. 1998 | 93,30 milijard ISK |
1. 9. 1998 | 94,87 milijard ISK |
1. 12. 1998 | 97,28 milijard ISK |
1. 3. 1999 | 95,60 milijard ISK |
1. 6. 1999 | 97,64 milijard ISK |
1. 9. 1999 | 99,61 milijard ISK |
1. 12. 1999 | 104,02 milijard ISK |
1. 3. 2000 | 99,17 milijard ISK |
1. 6. 2000 | 102,00 milijard ISK |
1. 9. 2000 | 108,83 milijard ISK |
1. 12. 2000 | 108,59 milijard ISK |
1. 3. 2001 | 108,20 milijard ISK |
1. 6. 2001 | 109,40 milijard ISK |
1. 9. 2001 | 110,51 milijard ISK |
1. 12. 2001 | 112,89 milijard ISK |
1. 3. 2002 | 112,16 milijard ISK |
1. 6. 2002 | 114,18 milijard ISK |
1. 9. 2002 | 117,24 milijard ISK |
1. 12. 2002 | 120,37 milijard ISK |
1. 3. 2003 | 116,12 milijard ISK |
1. 6. 2003 | 117,47 milijard ISK |
1. 9. 2003 | 119,22 milijard ISK |
1. 12. 2003 | 120,16 milijard ISK |
1. 3. 2004 | 118,88 milijard ISK |
1. 6. 2004 | 121,10 milijard ISK |
1. 9. 2004 | 122,83 milijard ISK |
1. 12. 2004 | 121,35 milijard ISK |
1. 3. 2005 | 123,26 milijard ISK |
1. 6. 2005 | 127,08 milijard ISK |
1. 9. 2005 | 129,27 milijard ISK |
1. 12. 2005 | 128,37 milijard ISK |
1. 3. 2006 | 130,92 milijard ISK |
1. 6. 2006 | 132,33 milijard ISK |
1. 9. 2006 | 135,67 milijard ISK |
1. 12. 2006 | 135,14 milijard ISK |
1. 3. 2007 | 138,30 milijard ISK |
1. 6. 2007 | 145,83 milijard ISK |
1. 9. 2007 | 129,98 milijard ISK |
1. 12. 2007 | 141,06 milijard ISK |
1. 3. 2008 | 144,88 milijard ISK |
1. 6. 2008 | 147,66 milijard ISK |
1. 9. 2008 | 137,42 milijard ISK |
1. 12. 2008 | 155,13 milijard ISK |
1. 3. 2009 | 140,27 milijard ISK |
1. 6. 2009 | 146,58 milijard ISK |
1. 9. 2009 | 137,59 milijard ISK |
1. 12. 2009 | 142,88 milijard ISK |
1. 3. 2010 | 133,78 milijard ISK |
1. 6. 2010 | 137,97 milijard ISK |
1. 9. 2010 | 135,63 milijard ISK |
1. 12. 2010 | 140,51 milijard ISK |
1. 3. 2011 | 134,28 milijard ISK |
1. 6. 2011 | 138,46 milijard ISK |
1. 9. 2011 | 135,41 milijard ISK |
1. 12. 2011 | 139,10 milijard ISK |
1. 3. 2012 | 129,50 milijard ISK |
1. 6. 2012 | 135,72 milijard ISK |
1. 9. 2012 | 134,69 milijard ISK |
1. 12. 2012 | 138,50 milijard ISK |
1. 3. 2013 | 133,21 milijard ISK |
1. 6. 2013 | 138,24 milijard ISK |
1. 9. 2013 | 134,23 milijard ISK |
1. 12. 2013 | 137,53 milijard ISK |
1. 3. 2014 | 133,09 milijard ISK |
1. 6. 2014 | 136,91 milijard ISK |
1. 9. 2014 | 133,66 milijard ISK |
1. 12. 2014 | 138,17 milijard ISK |
1. 3. 2015 | 131,83 milijard ISK |
1. 6. 2015 | 136,40 milijard ISK |
1. 9. 2015 | 132,51 milijard ISK |
1. 12. 2015 | 140,63 milijard ISK |
1. 3. 2016 | 132,78 milijard ISK |
1. 6. 2016 | 137,26 milijard ISK |
1. 9. 2016 | 135,22 milijard ISK |
1. 12. 2016 | 140,82 milijard ISK |
1. 3. 2017 | 136,76 milijard ISK |
1. 6. 2017 | 142,36 milijard ISK |
1. 9. 2017 | 138,12 milijard ISK |
1. 12. 2017 | 144,81 milijard ISK |
1. 3. 2018 | 142,08 milijard ISK |
1. 6. 2018 | 147,92 milijard ISK |
1. 9. 2018 | 145,12 milijard ISK |
1. 12. 2018 | 153,62 milijard ISK |
1. 3. 2019 | 147,82 milijard ISK |
1. 6. 2019 | 154,16 milijard ISK |
1. 9. 2019 | 151,19 milijard ISK |
1. 12. 2019 | 158,53 milijard ISK |
1. 3. 2020 | 158,25 milijard ISK |
1. 6. 2020 | 161,60 milijard ISK |
1. 9. 2020 | 158,39 milijard ISK |
1. 12. 2020 | 165,20 milijard ISK |
1. 3. 2021 | 160,23 milijard ISK |
1. 6. 2021 | 164,93 milijard ISK |
1. 9. 2021 | 163,75 milijard ISK |
1. 12. 2021 | 169,33 milijard ISK |
1. 3. 2022 | 164,45 milijard ISK |
1. 6. 2022 | 168,61 milijard ISK |
1. 9. 2022 | 167,49 milijard ISK |
1. 12. 2022 | 172,85 milijard ISK |
1. 3. 2023 | 167,78 milijard ISK |
1. 6. 2023 | 171,68 milijard ISK |
1. 9. 2023 | 170,95 milijard ISK |
1. 12. 2023 | 177,78 milijard ISK |
1. 3. 2024 | 169,73 milijard ISK |
Vladna poraba Zgodovina
Datum | Vrednost |
---|---|
1. 3. 2024 | 169,733 milijard ISK |
1. 12. 2023 | 177,784 milijard ISK |
1. 9. 2023 | 170,948 milijard ISK |
1. 6. 2023 | 171,683 milijard ISK |
1. 3. 2023 | 167,777 milijard ISK |
1. 12. 2022 | 172,85 milijard ISK |
1. 9. 2022 | 167,485 milijard ISK |
1. 6. 2022 | 168,605 milijard ISK |
1. 3. 2022 | 164,453 milijard ISK |
1. 12. 2021 | 169,331 milijard ISK |
Podobni makroekonomski kazalniki kot Vladna poraba
Ime | Trenutno | Prejšnji | Frekvenca |
---|---|---|---|
🇮🇸 Dolžnost države do BDP | 68,9 % of GDP | 75,3 % of GDP | Letno |
🇮🇸 Državna poraba | 530,2 milijard ISK | 469,8 milijard ISK | Četrtletje |
🇮🇸 Državni izdatki v BDP | 45,1 % of GDP | 46,5 % of GDP | Letno |
🇮🇸 Državni prihodki | 473,3 milijard ISK | 536,2 milijard ISK | Četrtletje |
🇮🇸 državni proračun | −2 % of GDP | −4 % of GDP | Letno |
🇮🇸 Indeks korupcije | 72 Points | 74 Points | Letno |
🇮🇸 Razvrstitev koruptivnosti | 19 | 14 | Letno |
🇮🇸 Vrednost državnega proračuna | 700 mio. ISK | 5,9 milijard ISK | Četrtletje |
🇮🇸 Zahteve za azil | 165 persons | 180 persons | Mesečno |
Vladna poraba se nanaša na javne izdatke za blago in storitve ter je pomembna sestavina BDP. Politike vladne porabe, kot so določanje proračunskih ciljev, prilagajanje davkov, povečevanje javne porabe in javnih del, so zelo učinkovita orodja za vplivanje na gospodarsko rast.
Makro strani za druge države v Evropa
- 🇦🇱Albanija
- 🇦🇹Avstrija
- 🇧🇾Belorusija
- 🇧🇪Belgija
- 🇧🇦Bosna in Hercegovina
- 🇧🇬Bolgarija
- 🇭🇷Hrvaška
- 🇨🇾Ciper
- 🇨🇿Češka republika
- 🇩🇰Danska
- 🇪🇪Estonija
- 🇫🇴Ferski otoki
- 🇫🇮Finska
- 🇫🇷Francija
- 🇩🇪Nemčija
- 🇬🇷Grčija
- 🇭🇺Madžarska
- 🇮🇪Irska
- 🇮🇹Italija
- 🇽🇰Kosovo
- 🇱🇻Latvija
- 🇱🇮Lihtenštajn
- 🇱🇹Litva
- 🇱🇺Luksemburg
- 🇲🇰Severna Makedonija
- 🇲🇹Malta
- 🇲🇩Moldavija
- 🇲🇨Monako
- 🇲🇪Črna gora
- 🇳🇱Nizozemska
- 🇳🇴Norveška
- 🇵🇱Poljska
- 🇵🇹Portugalska
- 🇷🇴Romunija
- 🇷🇺Rusija
- 🇷🇸Srbija
- 🇸🇰Slovaška
- 🇸🇮Slovenija
- 🇪🇸Španija
- 🇸🇪Švedska
- 🇨🇭Švica
- 🇺🇦Ukrajina
- 🇬🇧Združeno kraljestvo
- 🇦🇩Andora
Kaj je Vladna poraba
Gotovo, tukaj je podroben opis za kategorijo "Vladna poraba" v slovenščini: --- Vladna poraba je eno ključnih področij makroekonomije, ki igra pomembno vlogo pri oblikovanju gospodarske politike vsake države. Na spletni strani Eulerpool ponujamo podrobne podatke o vladnih izdatkih, ki omogočajo celovito razumevanje tega kompleksnega področja. Naša analiza se osredotoča na vpliv vladne porabe na gospodarsko rast, inflacijo, brezposelnost in splošne makroekonomske kazalnike. Vladna poraba vključuje vse izdatke, ki jih država namenja različnim sektorjem, kot so izobraževanje, zdravstvo, obramba, infrastruktura in socialne storitve. Ti izdatki so financirani prek davkov, zadolževanja ali drugih virov prihodkov. Primarna naloga vlade je dodeljevanje sredstev na način, ki spodbuja trajnostni gospodarski razvoj in socialno blaginjo. Eden glavnih načinov, kako vladna poraba vpliva na gospodarstvo, je prek multiplikativnega učinka. Ko vlada porablja za javne projekte, kot so gradnja cest, šol in bolnišnic, ta denar kroži v gospodarstvu, kar povečuje skupno povpraševanje. Večje povpraševanje po blagu in storitvah vodi do večje proizvodnje, kar posledično poveča zaposlenost in dohodke gospodinjstev. Višji dohodki pa spodbujajo nadaljnje potrošnje, kar ustvarja pozitiven ciklus gospodarske aktivnosti. Poleg neposrednih ekonomskih vplivov vladna poraba pomembno vpliva tudi na socialne in ekonomske pogoje državljanov. Državne investicije v izobraževalni sistem prispevajo k izgradnji človeškega kapitala, kar povečuje produktivnost in inovacije. Izdatki za zdravstvo izboljšujejo kakovost življenja in podaljšujejo pričakovano življenjsko dobo prebivalstva. Socialne transferje, kot so pokojnine in socialne pomoči, pomagajo v boju proti revščini in zmanjšujejo neenakosti v družbi. Kljub pozitivnim vidikom ima vladna poraba tudi svoje omejitve in pasti. Ena glavnih skrbi je učinkovitost porabe. Javna sredstva morajo biti porabljena pregledno in učinkovito, da se dosežejo želeni cilji. Nepreglednost in korupcija lahko zmanjšata učinkovitost javne porabe, kar vodi do zvišanja stroškov in zmanjšanja koristi za državljane. Prav tako je pomembno uravnotežjevanje med kratkoročnimi in dolgoročnimi cilji. Prekomerna javnofinančna zadolženost lahko v dolgoročnem obdobju povzroči fiskalne težave in omeji manevrski prostor za prihodnje javne investicije. Zato je ključnega pomena, da vlade sprejemajo odgovorne fiskalne politike, ki omogočajo dolgoročno vzdržnost javnih financ. Poleg tega ima vladna poraba pomembno vlogo pri odzivanju na gospodarske krize. V obdobjih gospodarskih upadov lahko vlade povečajo svoje izdatke za spodbujanje gospodarske aktivnosti in preprečevanje socialnih stisk. Proticitlična fiskalna politika vključuje povečanje javnih investicij in socialnih transferjev v času recesije, medtem ko se v obdobjih gospodarske ekspanzije skuša omejiti izdatke in zmanjšati javni dolg. Na spletni strani Eulerpool se zavedamo pomena dostopa do kakovostnih in ažurnih podatkov o vladni porabi. Naši uporabniki lahko dostopajo do podrobnih informacij o strukturi in trendih vladne porabe, primerjav med različnimi državami ter analize vplivov na gospodarske kazalnike. Naša platforma omogoča neomejen dostop do podatkov, ki jih lahko uporabljujejo raziskovalci, analitiki, odločevalci in širša javnost za razumevanje in oblikovanje učinkovitih gospodarskih politik. Povsem jasno je, da ima vladna poraba ključno vlogo pri oblikovanju gospodarske politike in spodbujanju trajnostnega razvoja. Z učinkovitim in preglednim dodeljevanjem sredstev lahko vlade prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja svojih državljanov in ustvarjanju bolj pravične in enakopravne družbe. Hkrati pa je pomembno, da se proračunska sredstva uporabljajo odgovorno in premišljeno, da se zagotovi dolgoročna stabilnost javnih financ. Spremljanje in analiza vladne porabe sta ključna za razumevanje gospodarskih trendov in prepoznavanje priložnosti ter tveganj. Naša spletna stran Eulerpool je zasnovana s ciljem, da uporabnikom ponuja najboljše možne vire podatkov in orodij za analizo, kar omogoča napredno in poglobljeno raziskovanje tega pomembnega področja makroekonomije. Skrbno spremljanje vladne porabe omogoča prepoznavanje učinkovitih praks in izboljšanje politik. Na primer, primerjalna analiza med različnimi državami lahko razkrije, katera strategija javnih izdatkov vodi do boljših gospodarskih in socialnih rezultatov. Te informacije so neprecenljive za oblikovalce politik, ki želijo optimizirati porabo javnih sredstev. Na koncu je treba poudariti, da je vladna poraba kompleksen in večplasten pojav, ki zahteva poglobljeno analizo in razumevanje. Na Eulerpool se zavzemamo za zagotavljanje natančnih, celovitih in ažurnih podatkov, ki našim uporabnikom omogočajo celovito razumevanje tega področja. Naš cilj je postati nepogrešljiv vir za vse, ki se ukvarjajo z makroekonomijo in oblikovanjem gospodarskih politik, ter prispevati k bolj informiranemu in odgovornemu odločanju. --- Upam, da ta opis izpolnjuje vaše zahteve in bo koristen za vašo stran.