Naredi najboljše naložbe svojega življenja
Zagotovite si že od 2 evrov Luksemburg Obrestna mera za bančna posojila
Tečaj
Trenutna vrednost Obrestna mera za bančna posojila v Luksemburg je 4,47 %. Obrestna mera za bančna posojila v Luksemburg se je zvišala na 4,47 % dne 1. 6. 2024, potem ko je bila 4,45 % dne 1. 5. 2024. Od 1. 1. 2003 do 1. 7. 2024 je bil povprečni BDP v Luksemburg 2,89 %. Najvišjo vrednost vseh časov je dosegla dne 1. 10. 2008 z 6,24 %, medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena dne 1. 12. 2021 z 1,30 %.
Obrestna mera za bančna posojila ·
3 leta
5 let
10 let
25 let
Max
Obrestna mera bančnega kredita | |
---|---|
1. 1. 2003 | 4,16 % |
1. 2. 2003 | 4,27 % |
1. 3. 2003 | 4,05 % |
1. 4. 2003 | 4,14 % |
1. 5. 2003 | 4,02 % |
1. 6. 2003 | 3,63 % |
1. 7. 2003 | 3,52 % |
1. 8. 2003 | 3,46 % |
1. 9. 2003 | 3,51 % |
1. 10. 2003 | 3,32 % |
1. 11. 2003 | 3,26 % |
1. 12. 2003 | 3,51 % |
1. 1. 2004 | 3,42 % |
1. 2. 2004 | 3,39 % |
1. 3. 2004 | 3,47 % |
1. 4. 2004 | 3,52 % |
1. 5. 2004 | 3,91 % |
1. 6. 2004 | 3,85 % |
1. 7. 2004 | 3,84 % |
1. 8. 2004 | 3,93 % |
1. 9. 2004 | 3,88 % |
1. 10. 2004 | 3,93 % |
1. 11. 2004 | 3,97 % |
1. 12. 2004 | 3,91 % |
1. 1. 2005 | 3,84 % |
1. 2. 2005 | 3,89 % |
1. 3. 2005 | 3,81 % |
1. 4. 2005 | 3,85 % |
1. 5. 2005 | 3,83 % |
1. 6. 2005 | 4,31 % |
1. 7. 2005 | 3,84 % |
1. 8. 2005 | 3,85 % |
1. 9. 2005 | 3,80 % |
1. 10. 2005 | 3,87 % |
1. 11. 2005 | 3,99 % |
1. 12. 2005 | 4,04 % |
1. 1. 2006 | 4,06 % |
1. 2. 2006 | 4,18 % |
1. 3. 2006 | 4,24 % |
1. 4. 2006 | 4,30 % |
1. 5. 2006 | 4,27 % |
1. 6. 2006 | 4,43 % |
1. 7. 2006 | 4,44 % |
1. 8. 2006 | 4,47 % |
1. 9. 2006 | 4,65 % |
1. 10. 2006 | 4,77 % |
1. 11. 2006 | 4,89 % |
1. 12. 2006 | 5,15 % |
1. 1. 2007 | 5,09 % |
1. 2. 2007 | 5,13 % |
1. 3. 2007 | 5,09 % |
1. 4. 2007 | 5,32 % |
1. 5. 2007 | 5,46 % |
1. 6. 2007 | 5,49 % |
1. 7. 2007 | 5,50 % |
1. 8. 2007 | 5,70 % |
1. 9. 2007 | 5,86 % |
1. 10. 2007 | 5,63 % |
1. 11. 2007 | 5,66 % |
1. 12. 2007 | 5,94 % |
1. 1. 2008 | 5,69 % |
1. 2. 2008 | 5,63 % |
1. 3. 2008 | 5,74 % |
1. 4. 2008 | 5,77 % |
1. 5. 2008 | 5,82 % |
1. 6. 2008 | 5,88 % |
1. 7. 2008 | 5,87 % |
1. 8. 2008 | 5,93 % |
1. 9. 2008 | 6,15 % |
1. 10. 2008 | 6,24 % |
1. 11. 2008 | 5,42 % |
1. 12. 2008 | 4,54 % |
1. 1. 2009 | 3,86 % |
1. 2. 2009 | 3,46 % |
1. 3. 2009 | 3,17 % |
1. 4. 2009 | 2,94 % |
1. 5. 2009 | 2,84 % |
1. 6. 2009 | 2,61 % |
1. 7. 2009 | 2,55 % |
1. 8. 2009 | 2,54 % |
1. 9. 2009 | 2,42 % |
1. 10. 2009 | 2,47 % |
1. 11. 2009 | 2,45 % |
1. 12. 2009 | 2,43 % |
1. 1. 2010 | 2,44 % |
1. 2. 2010 | 2,37 % |
1. 3. 2010 | 2,32 % |
1. 4. 2010 | 2,38 % |
1. 5. 2010 | 2,59 % |
1. 6. 2010 | 2,71 % |
1. 7. 2010 | 2,89 % |
1. 8. 2010 | 2,96 % |
1. 9. 2010 | 2,93 % |
1. 10. 2010 | 3,12 % |
1. 11. 2010 | 2,75 % |
1. 12. 2010 | 2,69 % |
1. 1. 2011 | 2,65 % |
1. 2. 2011 | 2,65 % |
1. 3. 2011 | 2,50 % |
1. 4. 2011 | 2,61 % |
1. 5. 2011 | 2,79 % |
1. 6. 2011 | 2,83 % |
1. 7. 2011 | 2,77 % |
1. 8. 2011 | 2,74 % |
1. 9. 2011 | 2,73 % |
1. 10. 2011 | 2,67 % |
1. 11. 2011 | 2,60 % |
1. 12. 2011 | 2,63 % |
1. 1. 2012 | 2,65 % |
1. 2. 2012 | 2,55 % |
1. 3. 2012 | 2,38 % |
1. 4. 2012 | 2,35 % |
1. 5. 2012 | 2,21 % |
1. 6. 2012 | 2,32 % |
1. 12. 2012 | 2,18 % |
1. 1. 2013 | 2,07 % |
1. 2. 2013 | 2,09 % |
1. 3. 2013 | 2,05 % |
1. 4. 2013 | 2,00 % |
1. 5. 2013 | 2,04 % |
1. 6. 2013 | 2,07 % |
1. 7. 2013 | 2,04 % |
1. 8. 2013 | 2,05 % |
1. 9. 2013 | 2,05 % |
1. 10. 2013 | 2,00 % |
1. 11. 2013 | 1,99 % |
1. 12. 2013 | 2,15 % |
1. 1. 2014 | 2,12 % |
1. 2. 2014 | 2,16 % |
1. 3. 2014 | 2,13 % |
1. 4. 2014 | 2,20 % |
1. 5. 2014 | 2,22 % |
1. 6. 2014 | 2,12 % |
1. 7. 2014 | 2,10 % |
1. 8. 2014 | 2,10 % |
1. 9. 2014 | 2,02 % |
1. 10. 2014 | 1,96 % |
1. 11. 2014 | 1,97 % |
1. 12. 2014 | 1,96 % |
1. 1. 2015 | 1,71 % |
1. 2. 2015 | 1,98 % |
1. 3. 2015 | 1,93 % |
1. 4. 2015 | 1,92 % |
1. 5. 2015 | 1,90 % |
1. 6. 2015 | 1,91 % |
1. 7. 2015 | 1,81 % |
1. 8. 2015 | 1,89 % |
1. 9. 2015 | 1,84 % |
1. 10. 2015 | 1,53 % |
1. 11. 2015 | 1,81 % |
1. 12. 2015 | 1,81 % |
1. 1. 2016 | 1,80 % |
1. 2. 2016 | 1,80 % |
1. 3. 2016 | 1,82 % |
1. 4. 2016 | 1,74 % |
1. 5. 2016 | 1,70 % |
1. 6. 2016 | 1,72 % |
1. 7. 2016 | 1,69 % |
1. 8. 2016 | 1,79 % |
1. 9. 2016 | 1,73 % |
1. 10. 2016 | 1,76 % |
1. 11. 2016 | 1,76 % |
1. 12. 2016 | 1,73 % |
1. 1. 2017 | 1,79 % |
1. 2. 2017 | 1,79 % |
1. 3. 2017 | 1,76 % |
1. 4. 2017 | 1,79 % |
1. 5. 2017 | 1,78 % |
1. 6. 2017 | 1,77 % |
1. 7. 2017 | 1,78 % |
1. 8. 2017 | 1,77 % |
1. 9. 2017 | 1,76 % |
1. 10. 2017 | 1,77 % |
1. 11. 2017 | 1,70 % |
1. 12. 2017 | 1,75 % |
1. 1. 2018 | 1,73 % |
1. 2. 2018 | 1,79 % |
1. 3. 2018 | 1,66 % |
1. 4. 2018 | 1,72 % |
1. 5. 2018 | 1,76 % |
1. 6. 2018 | 1,71 % |
1. 7. 2018 | 1,72 % |
1. 8. 2018 | 1,74 % |
1. 9. 2018 | 1,63 % |
1. 10. 2018 | 1,70 % |
1. 11. 2018 | 1,68 % |
1. 12. 2018 | 1,71 % |
1. 1. 2019 | 1,73 % |
1. 2. 2019 | 1,73 % |
1. 3. 2019 | 1,77 % |
1. 4. 2019 | 1,68 % |
1. 5. 2019 | 1,65 % |
1. 6. 2019 | 1,62 % |
1. 7. 2019 | 1,60 % |
1. 8. 2019 | 1,60 % |
1. 9. 2019 | 1,58 % |
1. 10. 2019 | 1,63 % |
1. 11. 2019 | 1,62 % |
1. 12. 2019 | 1,59 % |
1. 1. 2020 | 1,69 % |
1. 2. 2020 | 1,60 % |
1. 3. 2020 | 1,55 % |
1. 4. 2020 | 1,66 % |
1. 5. 2020 | 1,68 % |
1. 6. 2020 | 1,54 % |
1. 7. 2020 | 1,57 % |
1. 8. 2020 | 1,57 % |
1. 9. 2020 | 1,54 % |
1. 10. 2020 | 1,51 % |
1. 11. 2020 | 1,49 % |
1. 12. 2020 | 1,46 % |
1. 1. 2021 | 1,49 % |
1. 2. 2021 | 1,45 % |
1. 3. 2021 | 1,41 % |
1. 4. 2021 | 1,37 % |
1. 5. 2021 | 1,41 % |
1. 6. 2021 | 1,39 % |
1. 7. 2021 | 1,39 % |
1. 8. 2021 | 1,34 % |
1. 9. 2021 | 1,33 % |
1. 10. 2021 | 1,34 % |
1. 11. 2021 | 1,34 % |
1. 12. 2021 | 1,30 % |
1. 1. 2022 | 1,37 % |
1. 2. 2022 | 1,34 % |
1. 3. 2022 | 1,34 % |
1. 4. 2022 | 1,33 % |
1. 5. 2022 | 1,32 % |
1. 6. 2022 | 1,34 % |
1. 7. 2022 | 1,31 % |
1. 8. 2022 | 1,54 % |
1. 9. 2022 | 2,06 % |
1. 10. 2022 | 2,33 % |
1. 11. 2022 | 2,82 % |
1. 12. 2022 | 3,09 % |
1. 1. 2023 | 3,43 % |
1. 2. 2023 | 3,69 % |
1. 3. 2023 | 4,09 % |
1. 4. 2023 | 4,27 % |
1. 5. 2023 | 3,73 % |
1. 6. 2023 | 4,08 % |
1. 7. 2023 | 4,40 % |
1. 8. 2023 | 4,79 % |
1. 9. 2023 | 4,66 % |
1. 10. 2023 | 4,70 % |
1. 11. 2023 | 4,60 % |
1. 12. 2023 | 4,83 % |
1. 1. 2024 | 4,51 % |
1. 2. 2024 | 4,48 % |
1. 3. 2024 | 4,66 % |
1. 4. 2024 | 4,46 % |
1. 5. 2024 | 4,45 % |
1. 6. 2024 | 4,47 % |
Obrestna mera za bančna posojila Zgodovina
Datum | Vrednost |
---|---|
1. 6. 2024 | 4,47 % |
1. 5. 2024 | 4,45 % |
1. 4. 2024 | 4,46 % |
1. 3. 2024 | 4,66 % |
1. 2. 2024 | 4,48 % |
1. 1. 2024 | 4,51 % |
1. 12. 2023 | 4,83 % |
1. 11. 2023 | 4,6 % |
1. 10. 2023 | 4,7 % |
1. 9. 2023 | 4,66 % |
Podobni makroekonomski kazalniki kot Obrestna mera za bančna posojila
Ime | Trenutno | Prejšnji | Frekvenca |
---|---|---|---|
🇱🇺 Cene bencina | 1,61 USD/Liter | 1,65 USD/Liter | Mesečno |
🇱🇺 Dolžniško breme gospodinjstev glede na BDP | 68,9 % of GDP | 68,8 % of GDP | Četrtletje |
🇱🇺 Dolžniško breme gospodinjstev glede na dohodek | 181,31 % | 181,66 % | Letno |
🇱🇺 Osebni prihranki | 18,14 % | 18,18 % | Letno |
🇱🇺 Potrošniška poraba | 5,01 milijard EUR | 4,949 milijard EUR | Četrtletje |
🇱🇺 Potrošniški krediti | 1,845 milijard EUR | 1,824 milijard EUR | Mesečno |
🇱🇺 Promet v maloprodaji MoM | 0,6 % | −1,7 % | Mesečno |
🇱🇺 Promet v maloprodaji YoY | 17,3 % | 10 % | Mesečno |
🇱🇺 Zaupanje potrošnikov | −13,4 points | −12,1 points | Mesečno |
V Luksemburgu je bančna obrestna mera povprečna obrestna mera, ki jo komercialne banke zaračunavajo za posojila zasebnim osebam in podjetjem.
Makro strani za druge države v Evropa
- 🇦🇱Albanija
- 🇦🇹Avstrija
- 🇧🇾Belorusija
- 🇧🇪Belgija
- 🇧🇦Bosna in Hercegovina
- 🇧🇬Bolgarija
- 🇭🇷Hrvaška
- 🇨🇾Ciper
- 🇨🇿Češka republika
- 🇩🇰Danska
- 🇪🇪Estonija
- 🇫🇴Ferski otoki
- 🇫🇮Finska
- 🇫🇷Francija
- 🇩🇪Nemčija
- 🇬🇷Grčija
- 🇭🇺Madžarska
- 🇮🇸Islandija
- 🇮🇪Irska
- 🇮🇹Italija
- 🇽🇰Kosovo
- 🇱🇻Latvija
- 🇱🇮Lihtenštajn
- 🇱🇹Litva
- 🇲🇰Severna Makedonija
- 🇲🇹Malta
- 🇲🇩Moldavija
- 🇲🇨Monako
- 🇲🇪Črna gora
- 🇳🇱Nizozemska
- 🇳🇴Norveška
- 🇵🇱Poljska
- 🇵🇹Portugalska
- 🇷🇴Romunija
- 🇷🇺Rusija
- 🇷🇸Srbija
- 🇸🇰Slovaška
- 🇸🇮Slovenija
- 🇪🇸Španija
- 🇸🇪Švedska
- 🇨🇭Švica
- 🇺🇦Ukrajina
- 🇬🇧Združeno kraljestvo
- 🇦🇩Andora
Kaj je Obrestna mera za bančna posojila
Bančni posojilni obrestni meri ali "Bank Lending Rate" je ključni makroekonomski kazalnik, ki igra osrednjo vlogo v gospodarstvu. Ekonomske politike, ki jih sprejemajo centralne banke, neposredno vplivajo na te obrestne mere, ki nato vplivajo na celotno ekonomsko aktivnost in gospodarstvo. Na spletni strani Eulerpool se osredotočamo na zagotavljanje natančnih in posodobljenih podatkov o makroekonomskih kazalnikih, vključno z bančno posojilno obrestno mero, ki je nepogrešljivo orodje tako za poslovne analitike kot tudi za vlagatelje. Bančna posojilna obrestna mera se nanaša na stopnjo obresti, ki jo banke zaračunavajo za posojila gospodinjstvom in podjetjem. Ta stopnja vpliva na stroške izposoje denarja, kar posledično vpliva na potrošnjo in investicije v gospodarstvu. Povečanje bančne posojilne obrestne mere lahko vodi do zmanjšanja potrošnje in investicij, saj dviguje stroške posojil, medtem ko znižanje obrestne mere spodbuja porabo in investicije z znižanjem stroškov izposoje. Glavni dejavnik, ki vpliva na bančno posojilno obrestno mero, je denarna politika centralne banke. Centralne banke, kot je na primer Evropska centralna banka (ECB), uporabljajo določitev obrestnih mer kot eno izmed ključnih orodij za upravljanje gospodarske aktivnosti. S povečevanjem ali znižanjem osnovne obrestne mere centralne banke lahko vplivajo na bančno posojilno obrestno mero, kar posledično vpliva na splošno gospodarsko stanje. Bančna posojilna obrestna mera ima tudi močan vpliv na inflacijo in brezposelnost. V primeru visoke inflacije bodo centralne banke običajno povečale obrestne mere, da bi zajezile pretirano potrošnjo in povečale vrednost denarja. Po drugi strani pa v obdobjih nizke inflacije in visoke brezposelnosti centralne banke pogosto znižujejo obrestne mere, da bi spodbudile gospodarstvo in znižale brezposelnost. Za banke je določitev prave obrestne mere ključna za njihovo uspešnost. Pri tem upoštevajo vrsto dejavnikov, vključno s stroški kapitala, tveganji neplačila in konkurenco na trgu posojil. V času gospodarskega razcveta lahko banke znižajo obrestne mere, saj povpraševanje po posojilih raste in tveganje neplačila je nižje. V času gospodarske recesije pa lahko banke povečajo obrestne mere, saj se tveganje neplačila poveča in povpraševanje po posojilih pade. Na spletni strani Eulerpool ponujamo celovite podatke o bančnih posojilnih obrestnih merah, ki so redno posodobljeni in temeljijo na preverjenih virih. Uporabnikom omogočamo enostaven dostop do teh podatkov, kar jim omogoča boljše razumevanje trenutnega gospodarskega stanja in sprejemanje informiranih poslovnih odločitev. Podatki o bančnih posojilnih obrestnih merah so prikazani na način, ki je enostaven za razumevanje in omogoča hitro pridobivanje vpogledov. Eden izmed pomembnih vidikov analize bančnih posojilnih obrestnih mer je primerjava med različnimi državami. Bančne posojilne obrestne mere se lahko med državami močno razlikujejo zaradi različne gospodarske politike, gospodarskega stanja in tveganj. Na Eulerpoolu zagotavljamo mednarodne primerjave, ki uporabnikom omogočajo, da vidijo, kako se bančne posojilne obrestne mere spreminjajo po svetu, in sprejemajo informirane odločitve v zvezi z mednarodnimi poslovnimi strategijami in investicijami. Dolgoročni trendi bančnih posojilnih obrestnih mer so prav tako pomembni za razumevanje gospodarskih ciklov in napovedovanje bodočih gibanj. Zgodovinski podatki o obrestnih merah omogočajo analitikom, raziskovalcem in vlagateljem, da prepoznajo vzorce in trende, kar jim pomaga pri napovedovanju prihodnjih gospodarskih dogodkov. Naša spletna platforma na Eulerpoolu ponuja zgodovinske podatke o bančnih posojilnih obrestnih merah, ki so nepogrešljivo orodje za vse, ki želijo poglobljeno razumeti makroekonomske kazalnike. Drugi pomembni kazalniki, ki jih je treba upoštevati pri analizi bančnih posojilnih obrestnih mer, vključujejo stopnje brezposelnosti, inflacijo, BDP in fiskalno politiko. Bančne posojilne obrestne mere se pogosto spreminjajo v skladu s temi kazalniki, saj so vsi del istega gospodarskega okolja. Na Eulerpoolu ponujamo celovit nabor makroekonomskih podatkov, ki uporabnikom omogoča, da vidijo celotno sliko in sprejemajo informirane odločitve. Bančne posojilne obrestne mere imajo tudi pomemben vpliv na finančne trge. Spremembe obrestnih mer lahko povzročijo velike premike na delniških in obvezniških trgih. Vlagatelji spremljajo te spremembe, da bi prilagodili svoje portfelje in zaščitili svoje naložbe. Na naši spletni strani ponujamo aktualne informacije o spremembah obrestnih mer, kar vlagateljem omogoča, da so vedno na tekočem in sprejemajo ustrezne investicijske odločitve. Eulerpool je zavezan k zagotavljanju najvišje kakovosti podatkov in analize makroekonomskih kazalnikov, vključno z bančnimi posojilnimi obrestnimi merami. Naša spletna platforma omogoča uporabnikom, da z lahkoto dostopajo do potrebnih informacij, ki jim pomagajo pri razumevanju in napovedovanju gospodarskih trendov. S stalnim spremljanjem in analiziranjem bančnih posojilnih obrestnih mer lahko uporabniki naše spletne strani sprejemajo boljše in bolj informirane poslovne odločitve ter vlagateljske strategije. V zaključku, bančne posojilne obrestne mere so ključni makroekonomski kazalnik, ki neposredno vpliva na gospodarsko aktivnost. Na spletni strani Eulerpool se zavzemamo za zagotavljanje celovitih in natančnih podatkov o teh obrestnih merah, kar omogoča uporabnikom boljše razumevanje gospodarskega stanja in sprejemanje informiranih odločitev. S pomočjo naše platforme lahko uporabniki enostavno dostopajo do vseh potrebnih informacij in analiz, ki jih potrebujejo za uspešno navigacijo v kompleksnem gospodarskem okolju.