Naredi najboljše naložbe svojega življenja
Zagotovite si že od 2 evrov Latvija Bolnišnice
Tečaj
Trenutna vrednost Bolnišnice v Latvija je 31,57 mio. per one people. Bolnišnice v Latvija so se znižale na 31,57 mio. per one people dne 1. 12. 2020, potem ko so bile 31,87 mio. per one people dne 1. 12. 2019. Od 31. 12. 1980 do 31. 12. 2020 je bil povprečni BDP v Latvija 52,51 mio. per one people. Vrh vseh časov je bil dosežen dne 31. 12. 1980 z 73,66 mio. per one people, medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena dne 31. 12. 2020 z 31,57 mio. per one people.
Bolnišnice ·
3 leta
5 let
10 let
25 let
Max
bolnišnice | |
---|---|
1. 12. 1985 | 72,12 mio. per one people |
1. 12. 1986 | 71,16 mio. per one people |
1. 12. 1987 | 70,05 mio. per one people |
1. 12. 1988 | 69,72 mio. per one people |
1. 12. 1989 | 69,74 mio. per one people |
1. 12. 1990 | 70,59 mio. per one people |
1. 12. 1991 | 70,55 mio. per one people |
1. 12. 1992 | 67,32 mio. per one people |
1. 12. 1993 | 64,76 mio. per one people |
1. 12. 1994 | 67,44 mio. per one people |
1. 12. 1995 | 66,80 mio. per one people |
1. 12. 1996 | 64,30 mio. per one people |
1. 12. 1997 | 64,12 mio. per one people |
1. 12. 1998 | 62,24 mio. per one people |
1. 12. 1999 | 63,17 mio. per one people |
1. 12. 2000 | 59,98 mio. per one people |
1. 12. 2001 | 59,90 mio. per one people |
1. 12. 2002 | 55,84 mio. per one people |
1. 12. 2003 | 57,26 mio. per one people |
1. 12. 2004 | 52,58 mio. per one people |
1. 12. 2005 | 48,69 mio. per one people |
1. 12. 2006 | 47,78 mio. per one people |
1. 12. 2007 | 42,72 mio. per one people |
1. 12. 2008 | 40,42 mio. per one people |
1. 12. 2009 | 32,22 mio. per one people |
1. 12. 2010 | 31,94 mio. per one people |
1. 12. 2011 | 33,99 mio. per one people |
1. 12. 2012 | 32,44 mio. per one people |
1. 12. 2013 | 32,30 mio. per one people |
1. 12. 2014 | 32,10 mio. per one people |
1. 12. 2015 | 33,88 mio. per one people |
1. 12. 2016 | 33,17 mio. per one people |
1. 12. 2017 | 32,44 mio. per one people |
1. 12. 2018 | 32,17 mio. per one people |
1. 12. 2019 | 31,87 mio. per one people |
1. 12. 2020 | 31,57 mio. per one people |
Bolnišnice Zgodovina
Datum | Vrednost |
---|---|
1. 12. 2020 | 31,57 mio. per one people |
1. 12. 2019 | 31,87 mio. per one people |
1. 12. 2018 | 32,17 mio. per one people |
1. 12. 2017 | 32,44 mio. per one people |
1. 12. 2016 | 33,17 mio. per one people |
1. 12. 2015 | 33,88 mio. per one people |
1. 12. 2014 | 32,1 mio. per one people |
1. 12. 2013 | 32,3 mio. per one people |
1. 12. 2012 | 32,44 mio. per one people |
1. 12. 2011 | 33,99 mio. per one people |
Podobni makroekonomski kazalniki kot Bolnišnice
Ime | Trenutno | Prejšnji | Frekvenca |
---|---|---|---|
🇱🇻 Bolnišnične postelje | 5,16 per 1000 people | 5,29 per 1000 people | Letno |
🇱🇻 intenzivne negovalne postelje | 3,09 per 1000 people | 3,22 per 1000 people | Letno |
🇱🇻 medicinske sestre | 4,19 per 1000 people | 4,4 per 1000 people | Letno |
🇱🇻 Zdravniki | 3,4 per 1000 people | 3,38 per 1000 people | Letno |
Makro strani za druge države v Evropa
- 🇦🇱Albanija
- 🇦🇹Avstrija
- 🇧🇾Belorusija
- 🇧🇪Belgija
- 🇧🇦Bosna in Hercegovina
- 🇧🇬Bolgarija
- 🇭🇷Hrvaška
- 🇨🇾Ciper
- 🇨🇿Češka republika
- 🇩🇰Danska
- 🇪🇪Estonija
- 🇫🇴Ferski otoki
- 🇫🇮Finska
- 🇫🇷Francija
- 🇩🇪Nemčija
- 🇬🇷Grčija
- 🇭🇺Madžarska
- 🇮🇸Islandija
- 🇮🇪Irska
- 🇮🇹Italija
- 🇽🇰Kosovo
- 🇱🇮Lihtenštajn
- 🇱🇹Litva
- 🇱🇺Luksemburg
- 🇲🇰Severna Makedonija
- 🇲🇹Malta
- 🇲🇩Moldavija
- 🇲🇨Monako
- 🇲🇪Črna gora
- 🇳🇱Nizozemska
- 🇳🇴Norveška
- 🇵🇱Poljska
- 🇵🇹Portugalska
- 🇷🇴Romunija
- 🇷🇺Rusija
- 🇷🇸Srbija
- 🇸🇰Slovaška
- 🇸🇮Slovenija
- 🇪🇸Španija
- 🇸🇪Švedska
- 🇨🇭Švica
- 🇺🇦Ukrajina
- 🇬🇧Združeno kraljestvo
- 🇦🇩Andora
Kaj je Bolnišnice
Kategorija 'Bolnišnice' zaseda ključno mesto znotraj področja makroekonomije, saj ima zdravje prebivalstva neposreden vpliv na ekonomsko stanje države. Na spletni strani Eulerpool zagotavljamo temeljite analize in trende v makroekonomiji, kjer je sektor zdravstva nepogrešljiv zaradi svoje vloge pri izboljšanju kvalitete življenja, ustvarjanju delovnih mest in spodbujanju splošne produktivnosti. Bolnišnice predstavljajo osnovno strukturo zdravstva, odgovorne za zagotavljanje medicinske oskrbe, izvajanje raziskav in izobraževanja zdravstvenega osebja. V Sloveniji je mreža bolnišnic razvejana in zajema tako splošne kot specializirane ustanove. Te bolnišnice služijo različnim funkcijam, od nudenja primarne zdravstvene oskrbe do najzahtevnejših kirurških posegov in zdravljenja kompleksnih bolezni. Gledano makroekonomsko, je sektor bolnišnic pomemben ne le zaradi neposrednega vpliva na zdravje prebivalstva, temveč tudi zaradi svoje gospodarske moči. Sektor zdravstvenih storitev v Sloveniji prispeva pomemben delež k bruto domačemu proizvodu (BDP). Poleg tega je zdravstvena oskrba pomemben del javne porabe, kar pomeni, da vlade vložijo znatna sredstva v vzdrževanje in izboljšanje zdravstvenega sistema. Zaposlovanje v bolnišnicah je še en pomemben vidik. Zdravstvene ustanove zaposlujejo velik spekter delovne sile, od zdravnikov, medicinskih sester, tehnikov do administrativnega osebja. S tem sektor ne le ustvarja delovna mesta, ampak tudi posredno vpliva na druga področja gospodarstva, kot so izobraževanje, ki skrbi za usposabljanje zdravstvenih delavcev, ter farmacevtska industrija, ki zagotavlja zdravila in zdravstvene pripomočke. Makroekonomske analize pogosto zajemajo izdatke za zdravstvo v širšem smislu. V Sloveniji ti predstavljajo znaten del javnih financ, pri čemer se poudarja učinkovita porazdelitev sredstev za zagotavljanje dostopne in kakovostne zdravstvene oskrbe. Zdravstveni izdatki vključujejo ne le operativne stroške bolnišnic, temveč tudi investicije v novo tehnologijo, gradnjo novih objektov in izobraževanje kadrov. Eden ključnih indikatorjev, ki ga spremljamo na Eulerpoolu, je razmerje med izdatki za zdravstvo in celotnim BDP. To razmerje nam pomaga razumeti, v kolikšni meri država vlaga v svoj zdravstveni sistem in kako učinkovita je ta naložba. Višji izdatki za zdravstvo so pogosto povezani z boljšimi zdravstvenimi izidi, vendar je pomembno upoštevati tudi učinkovitost porabe sredstev. V Sloveniji se prizadevamo za zagotavljanje visoke kakovosti zdravstvene oskrbe ob hkratnem upoštevanju finančne vzdržnosti. Razvoj zdravstvene infrastrukture in tehnologije igra pomembno vlogo pri izboljšanju storitev bolnišnic. Napredne medicinske tehnologije, kot so diagnostični aparati, robotika v kirurgiji in informacijski sistemi, pomagajo pri hitri in natančni diagnozi ter zdravljenju bolnikov. Te inovacije ne samo izboljšajo zdravstvene storitve, ampak tudi zmanjšujejo stroške in čas zdravljenja, kar na koncu pomeni bolj učinkovit in dostopen zdravstveni sistem. Na področju makroekonomije pogosto omenjamo tudi raziskave in razvoj (R&D) znotraj zdravstvenega sektorja. Bolnišnice v Sloveniji pogosto sodelujejo z univerzami in raziskovalnimi centri, kar omogoča dostop do najnovejših spoznanj in tehnologij. Ta sodelovanja prinašajo nova zdravila, metode zdravljenja in zdravstvene pripomočke, kar povečuje konkurenčnost in kakovost zdravstvenih storitev. Epidemije in pandemije, kot je COVID-19, so jasno pokazale, kako pomemben je učinkovit in robusten zdravstveni sistem. Ekonomijske posledice pandemij so obsežne, saj vplivajo na delovno silo in produktivnost ter povzročajo znatne izdatke za zdravljenje bolnikov in preprečevanje širjenja bolezni. Na ta način imajo bolnišnice ključni vpliv na makroekonomsko stabilnost in rast države. V Sloveniji je velik poudarek na dostopnosti zdravstvenih storitev za vse prebivalce. Univerzalni zdravstveni sistem omogoča, da vsak posameznik lahko dobi potrebno oskrbo ne glede na finančne zmožnosti. To je pomemben dejavnik socialne kohezije in podpore gospodarskemu razvoju, saj zdrav delovno aktivno prebivalstvo prispeva k večji produktivnosti in stabilnosti celotne družbe. Ekonomisti in analitiki pri Eulerpoolu skrbno spremljamo kazalnike, kot so pričakovana življenjska doba, stopnje umrljivosti in obolevnosti, ki so neposredno povezani z učinkovitostjo zdravstvenega sistema. Ti podatki nam pomagajo oblikovati celostno sliko o stanju zdravstvenih storitev in njihovem vplivu na makroekonomsko okolje. Poleg tega analiza stroškov in koristi pri določenih medicinskih posegih in zdravljenjih omogoča vpogled v ekonomsko upravičenost določenih investicij v zdravstvo. Na ta način lahko države bolje načrtujejo svoje zdravstvene politike in alokacijo sredstev, kar vodi do večje učinkovitosti in trajnosti zdravstvenega sistema. Za konec, bolnišnice predstavljajo steber zdravstva v Sloveniji, z obsežnim vplivom na makroekonomijo. Na Eulerpoolu zagotavljamo poglobljene analize in spremljanje trendov v tem sektorju, kar omogoča vpogled v to, kako zdravstveni sistem vpliva na širše ekonomsko stanje države. Vse to predstavlja temelj za izdelavo učinkovitih politik in strateških odločitev, ki prispevajo k zdravju prebivalstva in stabilnosti gospodarstva.