Naredi najboljše naložbe svojega življenja
Zagotovite si že od 2 evrov Združeno kraljestvo Pričakovanja glede inflacije
Tečaj
Trenutna vrednost Pričakovanja glede inflacije v Združeno kraljestvo je 2,6 %. Pričakovanja glede inflacije v Združeno kraljestvo so se zmanjšala na 2,6 % dne 1. 6. 2024, potem ko so bila 3,1 % dne 1. 5. 2024. Od 1. 12. 1999 do 1. 7. 2024 je bil povprečni BDP v Združeno kraljestvo 2,81 %. Najvišja vrednost doslej je bila dosežena dne 1. 8. 2022 z 6,30 %, medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena dne 1. 12. 2008 z 0,80 %.
Pričakovanja glede inflacije ·
3 leta
5 let
10 let
25 let
Max
Pričakovanja inflacije | |
---|---|
1. 12. 1999 | 1,50 % |
1. 3. 2000 | 2,20 % |
1. 6. 2000 | 2,40 % |
1. 9. 2000 | 2,20 % |
1. 12. 2000 | 2,30 % |
1. 3. 2001 | 2,10 % |
1. 6. 2001 | 2,10 % |
1. 9. 2001 | 2,20 % |
1. 12. 2001 | 1,90 % |
1. 3. 2002 | 2,20 % |
1. 6. 2002 | 2,30 % |
1. 9. 2002 | 2,10 % |
1. 12. 2002 | 2,10 % |
1. 3. 2003 | 2,50 % |
1. 6. 2003 | 2,20 % |
1. 9. 2003 | 2,20 % |
1. 12. 2003 | 2,60 % |
1. 3. 2004 | 2,40 % |
1. 6. 2004 | 2,40 % |
1. 9. 2004 | 2,30 % |
1. 12. 2004 | 2,30 % |
1. 3. 2005 | 2,20 % |
1. 6. 2005 | 2,00 % |
1. 9. 2005 | 2,10 % |
1. 11. 2005 | 2,30 % |
1. 12. 2005 | 2,40 % |
1. 1. 2006 | 2,30 % |
1. 2. 2006 | 2,60 % |
1. 3. 2006 | 2,50 % |
1. 4. 2006 | 2,40 % |
1. 5. 2006 | 2,50 % |
1. 6. 2006 | 2,30 % |
1. 7. 2006 | 2,10 % |
1. 8. 2006 | 2,50 % |
1. 9. 2006 | 2,30 % |
1. 10. 2006 | 2,40 % |
1. 11. 2006 | 2,40 % |
1. 12. 2006 | 2,50 % |
1. 1. 2007 | 2,70 % |
1. 2. 2007 | 2,40 % |
1. 3. 2007 | 2,50 % |
1. 4. 2007 | 2,50 % |
1. 5. 2007 | 2,50 % |
1. 6. 2007 | 2,40 % |
1. 7. 2007 | 2,50 % |
1. 8. 2007 | 2,40 % |
1. 9. 2007 | 2,60 % |
1. 10. 2007 | 2,60 % |
1. 11. 2007 | 2,80 % |
1. 12. 2007 | 2,70 % |
1. 1. 2008 | 3,30 % |
1. 2. 2008 | 3,10 % |
1. 3. 2008 | 3,60 % |
1. 4. 2008 | 3,80 % |
1. 5. 2008 | 4,10 % |
1. 6. 2008 | 4,60 % |
1. 7. 2008 | 4,20 % |
1. 8. 2008 | 4,40 % |
1. 9. 2008 | 4,40 % |
1. 10. 2008 | 2,90 % |
1. 11. 2008 | 0,90 % |
1. 12. 2008 | 0,80 % |
1. 1. 2009 | 1,10 % |
1. 2. 2009 | 1,50 % |
1. 3. 2009 | 1,80 % |
1. 4. 2009 | 1,80 % |
1. 5. 2009 | 1,60 % |
1. 6. 2009 | 2,00 % |
1. 7. 2009 | 1,80 % |
1. 8. 2009 | 1,80 % |
1. 9. 2009 | 1,80 % |
1. 10. 2009 | 2,00 % |
1. 11. 2009 | 2,10 % |
1. 12. 2009 | 1,90 % |
1. 1. 2010 | 2,20 % |
1. 2. 2010 | 2,30 % |
1. 3. 2010 | 2,30 % |
1. 4. 2010 | 2,20 % |
1. 5. 2010 | 2,80 % |
1. 6. 2010 | 3,00 % |
1. 7. 2010 | 2,70 % |
1. 8. 2010 | 2,90 % |
1. 9. 2010 | 2,90 % |
1. 10. 2010 | 3,00 % |
1. 11. 2010 | 3,30 % |
1. 12. 2010 | 3,50 % |
1. 1. 2011 | 3,60 % |
1. 2. 2011 | 3,60 % |
1. 3. 2011 | 3,50 % |
1. 4. 2011 | 2,90 % |
1. 5. 2011 | 3,40 % |
1. 6. 2011 | 3,90 % |
1. 7. 2011 | 3,50 % |
1. 8. 2011 | 3,50 % |
1. 9. 2011 | 3,50 % |
1. 10. 2011 | 3,40 % |
1. 11. 2011 | 3,10 % |
1. 12. 2011 | 3,10 % |
1. 1. 2012 | 2,60 % |
1. 2. 2012 | 2,80 % |
1. 3. 2012 | 2,70 % |
1. 4. 2012 | 3,00 % |
1. 5. 2012 | 2,80 % |
1. 6. 2012 | 2,40 % |
1. 7. 2012 | 2,40 % |
1. 8. 2012 | 2,80 % |
1. 9. 2012 | 2,70 % |
1. 10. 2012 | 3,00 % |
1. 11. 2012 | 2,80 % |
1. 12. 2012 | 2,70 % |
1. 1. 2013 | 2,80 % |
1. 2. 2013 | 2,80 % |
1. 3. 2013 | 2,80 % |
1. 4. 2013 | 2,60 % |
1. 5. 2013 | 2,50 % |
1. 6. 2013 | 2,50 % |
1. 7. 2013 | 2,60 % |
1. 8. 2013 | 2,60 % |
1. 9. 2013 | 2,50 % |
1. 10. 2013 | 3,20 % |
1. 11. 2013 | 2,70 % |
1. 12. 2013 | 2,60 % |
1. 1. 2014 | 2,40 % |
1. 2. 2014 | 2,20 % |
1. 3. 2014 | 2,10 % |
1. 4. 2014 | 2,00 % |
1. 5. 2014 | 2,10 % |
1. 6. 2014 | 2,10 % |
1. 7. 2014 | 2,20 % |
1. 8. 2014 | 2,30 % |
1. 9. 2014 | 1,90 % |
1. 10. 2014 | 1,90 % |
1. 11. 2014 | 1,80 % |
1. 12. 2014 | 1,50 % |
1. 1. 2015 | 1,20 % |
1. 2. 2015 | 1,00 % |
1. 3. 2015 | 1,40 % |
1. 4. 2015 | 1,10 % |
1. 5. 2015 | 1,00 % |
1. 6. 2015 | 1,40 % |
1. 7. 2015 | 1,60 % |
1. 8. 2015 | 1,40 % |
1. 9. 2015 | 1,50 % |
1. 10. 2015 | 1,40 % |
1. 11. 2015 | 1,20 % |
1. 12. 2015 | 1,30 % |
1. 1. 2016 | 1,20 % |
1. 2. 2016 | 1,50 % |
1. 3. 2016 | 1,50 % |
1. 4. 2016 | 1,60 % |
1. 5. 2016 | 1,50 % |
1. 6. 2016 | 1,50 % |
1. 7. 2016 | 1,80 % |
1. 8. 2016 | 1,80 % |
1. 9. 2016 | 1,70 % |
1. 10. 2016 | 2,50 % |
1. 11. 2016 | 2,40 % |
1. 12. 2016 | 2,40 % |
1. 1. 2017 | 2,60 % |
1. 2. 2017 | 2,60 % |
1. 3. 2017 | 2,50 % |
1. 4. 2017 | 2,50 % |
1. 5. 2017 | 2,60 % |
1. 6. 2017 | 2,60 % |
1. 7. 2017 | 2,50 % |
1. 8. 2017 | 2,60 % |
1. 9. 2017 | 2,50 % |
1. 10. 2017 | 2,80 % |
1. 11. 2017 | 2,60 % |
1. 12. 2017 | 2,70 % |
1. 1. 2018 | 2,50 % |
1. 2. 2018 | 2,40 % |
1. 3. 2018 | 2,40 % |
1. 4. 2018 | 2,40 % |
1. 5. 2018 | 2,50 % |
1. 6. 2018 | 2,60 % |
1. 7. 2018 | 2,50 % |
1. 8. 2018 | 2,70 % |
1. 9. 2018 | 2,90 % |
1. 10. 2018 | 2,60 % |
1. 11. 2018 | 2,70 % |
1. 12. 2018 | 2,90 % |
1. 1. 2019 | 2,60 % |
1. 2. 2019 | 2,90 % |
1. 3. 2019 | 2,70 % |
1. 4. 2019 | 2,70 % |
1. 5. 2019 | 2,60 % |
1. 6. 2019 | 2,60 % |
1. 7. 2019 | 2,80 % |
1. 8. 2019 | 3,20 % |
1. 9. 2019 | 2,90 % |
1. 10. 2019 | 2,70 % |
1. 11. 2019 | 2,60 % |
1. 12. 2019 | 2,30 % |
1. 1. 2020 | 2,50 % |
1. 2. 2020 | 2,30 % |
1. 3. 2020 | 3,20 % |
1. 4. 2020 | 3,20 % |
1. 5. 2020 | 3,10 % |
1. 6. 2020 | 3,00 % |
1. 7. 2020 | 3,20 % |
1. 8. 2020 | 3,00 % |
1. 9. 2020 | 3,20 % |
1. 10. 2020 | 3,20 % |
1. 11. 2020 | 3,30 % |
1. 12. 2020 | 3,80 % |
1. 1. 2021 | 3,30 % |
1. 2. 2021 | 2,90 % |
1. 3. 2021 | 2,70 % |
1. 4. 2021 | 2,80 % |
1. 5. 2021 | 2,70 % |
1. 6. 2021 | 2,80 % |
1. 7. 2021 | 3,10 % |
1. 8. 2021 | 3,10 % |
1. 9. 2021 | 4,10 % |
1. 10. 2021 | 4,40 % |
1. 11. 2021 | 4,00 % |
1. 12. 2021 | 4,00 % |
1. 1. 2022 | 4,80 % |
1. 2. 2022 | 5,60 % |
1. 3. 2022 | 6,10 % |
1. 4. 2022 | 6,00 % |
1. 5. 2022 | 6,10 % |
1. 6. 2022 | 6,10 % |
1. 7. 2022 | 6,00 % |
1. 8. 2022 | 6,30 % |
1. 9. 2022 | 6,20 % |
1. 10. 2022 | 6,20 % |
1. 11. 2022 | 6,10 % |
1. 12. 2022 | 5,70 % |
1. 1. 2023 | 5,40 % |
1. 2. 2023 | 5,60 % |
1. 3. 2023 | 5,40 % |
1. 4. 2023 | 5,20 % |
1. 5. 2023 | 4,70 % |
1. 6. 2023 | 5,00 % |
1. 7. 2023 | 4,30 % |
1. 8. 2023 | 4,40 % |
1. 9. 2023 | 4,20 % |
1. 10. 2023 | 4,20 % |
1. 11. 2023 | 3,90 % |
1. 12. 2023 | 3,50 % |
1. 1. 2024 | 3,90 % |
1. 2. 2024 | 3,60 % |
1. 3. 2024 | 3,30 % |
1. 4. 2024 | 3,30 % |
1. 5. 2024 | 3,10 % |
1. 6. 2024 | 2,60 % |
Pričakovanja glede inflacije Zgodovina
Datum | Vrednost |
---|---|
1. 6. 2024 | 2,6 % |
1. 5. 2024 | 3,1 % |
1. 4. 2024 | 3,3 % |
1. 3. 2024 | 3,3 % |
1. 2. 2024 | 3,6 % |
1. 1. 2024 | 3,9 % |
1. 12. 2023 | 3,5 % |
1. 11. 2023 | 3,9 % |
1. 10. 2023 | 4,2 % |
1. 9. 2023 | 4,2 % |
Podobni makroekonomski kazalniki kot Pričakovanja glede inflacije
V Združenem kraljestvu inflacijska pričakovanja merijo srednjo pričakovano rast cen potrošnikov v prihodnjih 12 mesecih.
Makro strani za druge države v Evropa
- 🇦🇱Albanija
- 🇦🇹Avstrija
- 🇧🇾Belorusija
- 🇧🇪Belgija
- 🇧🇦Bosna in Hercegovina
- 🇧🇬Bolgarija
- 🇭🇷Hrvaška
- 🇨🇾Ciper
- 🇨🇿Češka republika
- 🇩🇰Danska
- 🇪🇪Estonija
- 🇫🇴Ferski otoki
- 🇫🇮Finska
- 🇫🇷Francija
- 🇩🇪Nemčija
- 🇬🇷Grčija
- 🇭🇺Madžarska
- 🇮🇸Islandija
- 🇮🇪Irska
- 🇮🇹Italija
- 🇽🇰Kosovo
- 🇱🇻Latvija
- 🇱🇮Lihtenštajn
- 🇱🇹Litva
- 🇱🇺Luksemburg
- 🇲🇰Severna Makedonija
- 🇲🇹Malta
- 🇲🇩Moldavija
- 🇲🇨Monako
- 🇲🇪Črna gora
- 🇳🇱Nizozemska
- 🇳🇴Norveška
- 🇵🇱Poljska
- 🇵🇹Portugalska
- 🇷🇴Romunija
- 🇷🇺Rusija
- 🇷🇸Srbija
- 🇸🇰Slovaška
- 🇸🇮Slovenija
- 🇪🇸Španija
- 🇸🇪Švedska
- 🇨🇭Švica
- 🇺🇦Ukrajina
- 🇦🇩Andora
Kaj je Pričakovanja glede inflacije
Inflation Expectations so ključni kazalnik, ki igrajo ključno vlogo pri odločanju v makroekonomskem okolju. Na spletni strani Eulerpool, ki je profesionalna platforma za prikaz makroekonomskih podatkov, se zavedamo, kako pomembno je za uporabnike razumeti ta kompleksni koncept. Zato bomo v nadaljevanju podali poglobljeno razlago tega pojava, kako vpliva na gospodarstvo in finančne trge ter kakšna orodja in metode se uporabljajo za merjenje in vrednotenje inflacijskih pričakovanj. Inflacija se nanaša na splošno rast cen dobrin in storitev v določenem obdobju. Ko govorimo o inflacijskih pričakovanjih, mislimo na stopnjo, do katere potrošniki, podjetja in finančne institucije pričakujejo rast cen v prihodnosti. Ta pričakovanja so izredno pomembna, saj lahko vplivajo na dejansko inflacijo. Na primer, če podjetja pričakujejo višjo inflacijo, bodo lahko zvišala cene svojih proizvodov. Podobno, če delavci pričakujejo višjo inflacijo, bodo verjetno zahtevali višje plače, kar lahko vodi v spiralni učinek dodatne inflacije. Rast cen ima lahko škodljive posledice za gospodarstvo. Visoka inflacija zmanjšuje kupno moč denarja in lahko vodi v zmanjšanje realnega dohodka gospodinjstev. Prav tako lahko destabilizira gospodarstvo, saj povzroči negotovost in otežuje dolgoročno načrtovanje za podjetja in potrošnike. Nasprotno pa je deflacija, kar pomeni znižanje cen, lahko prav tako problematična, saj lahko upočasni gospodarsko dejavnost. V tem kontekstu so inflacijska pričakovanja tudi pomembno orodje centralnih bank pri oblikovanju denarne politike. Metoda merjenja inflacijskih pričakovanj je ključnega pomena za zanesljivo napovedovanje prihodnje inflacije. Eden izmed najbolj uporabljanih indikatorjev so anketni podatki, kjer se različne skupine respondentov – od finančnih analitikov do običajnih gospodinjstev – vprašajo o njihovih pričakovanjih glede prihodnje inflacije. Te ankete lahko zajemajo različna časovna obdobja, na primer eno leto ali več let vnaprej. Anketni podatki so pogosto vključeni v odločanje o denarni politiki in omogočajo centralnim bankam oblikovanje bolj prilagojenih ukrepov. Poleg anket so še druge metode za merjenje inflacijskih pričakovanj. Med njimi je ena izmed bolj sofisticiranih metod uporaba finančnih instrumentov, kot so inflacijsko indeksirane obveznice. Cene teh obveznic odražajo pričakovanja vlagateljev glede prihodnje inflacije. Na primer, če se tržna cena inflacijsko indeksirane obveznice povečuje, to lahko pomeni, da vlagatelji pričakujejo višjo inflacijo v prihodnosti. Na spletni strani Eulerpool ponujamo poglobljene analize in pregled ključnih kazalnikov inflacijskih pričakovanj. Uporabnikom omogočamo dostop do najnovejših podatkov in analiz, ki jim pomagajo bolje razumeti dinamiko inflacijskih pričakovanj in kako jih vključiti v svoje finančno odločanje. Naša platforma vključuje napredne grafe in podatkovne vizualizacije, kar uporabnikom omogoča jasen in pregleden vpogled v gibanja inflacijskih pričakovanj na globalni in nacionalni ravni. Inflacijska pričakovanja so tudi tesno povezana z obrestnimi merami in vrednostjo valute. Na primer, višja inflacijska pričakovanja lahko vplivajo na dvig nominalnih obrestnih mer, saj posojilodajalci pričakujejo, da se bo kupna moč denarja zmanjšala. Prav tako lahko vplivajo na vrednost valute, saj lahko tujci zmanjšajo povpraševanje po valuti države, ki ima visoka inflacijska pričakovanja. Najpomembnejša implicacija inflacijskih pričakovanj pa je verjetno njihova sposobnost, da oblikujejo dejansko gospodarsko vedenje. Če centralne banke in vlade ne uspejo pravilno obvladovati inflacijskih pričakovanj, lahko to vodi v nepredvidljive gospodarske posledice, vključno s hiperinflacijo ali dolgotrajno gospodarsko stagnacijo. Na primer, inflacijska pričakovanja v 70. letih prejšnjega stoletja so imela ključno vlogo pri sprožitvi t.i. stagflacije, ko je bila visoka inflacija združena z nizko gospodarsko rastjo in visoko brezposelnostjo. Na spletni strani Eulerpool se osredotočamo na zagotavljanje najbolj ažurnih in verodostojnih informacij o inflacijskih pričakovanjih. Naša ciljna skupina so finančni strokovnjaki, ekonomisti, raziskovalci in vlagatelji, ki potrebujejo natančne in pravočasne informacije za sprejemanje odločitev. Prek naše platforme lahko uporabniki ne le spremljajo najnovejše trende in podatke, temveč tudi dostopajo do zgodovinskih podatkov, ki jim omogočajo poglobljeno analizo in primerjalno študijo. V zaključku, inflacijska pričakovanja so ključen kazalnik, ki vpliva na številne vidike makroekonomskega in finančnega okolja. Na Eulerpool se zavedamo pomena teh pričakovanj in zagotavljamo orodja ter podatke, ki našim uporabnikom omogočajo natančno analizo in sprejemanje obveščenih odločitev. Vabimo vas, da redno obiskujete našo spletno stran za najnovejše informacije in vpoglede v svet inflacijskih pričakovanj ter drugih makroekonomskih kazalnikov.