Naredi najboljše naložbe svojega življenja
Zagotovite si že od 2 evrov Tonga Stopnja prometnega davka
Tečaj
Trenutna vrednost Stopnja prometnega davka v Tonga je 15 %. Stopnja prometnega davka v Tonga se je zmanjšala na 15 % dne 1. 1. 2021, potem ko je bila 15 % dne 1. 1. 2020. Od 1. 1. 2014 do 1. 1. 2022 je bil povprečni BDP v Tonga 13,89 %. Vse čase najvišja vrednost je bila dosežena dne 1. 1. 2015 z 15,00 %, medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena dne 1. 1. 2014 z 5,00 %.
Stopnja prometnega davka ·
3 leta
5 let
10 let
25 let
Max
Davek na dodano vrednost | |
---|---|
1. 1. 2014 | 5,00 % |
1. 1. 2015 | 15,00 % |
1. 1. 2016 | 15,00 % |
1. 1. 2017 | 15,00 % |
1. 1. 2018 | 15,00 % |
1. 1. 2019 | 15,00 % |
1. 1. 2020 | 15,00 % |
1. 1. 2021 | 15,00 % |
Stopnja prometnega davka Zgodovina
Datum | Vrednost |
---|---|
1. 1. 2021 | 15 % |
1. 1. 2020 | 15 % |
1. 1. 2019 | 15 % |
1. 1. 2018 | 15 % |
1. 1. 2017 | 15 % |
1. 1. 2016 | 15 % |
1. 1. 2015 | 15 % |
1. 1. 2014 | 5 % |
Podobni makroekonomski kazalniki kot Stopnja prometnega davka
Ime | Trenutno | Prejšnji | Frekvenca |
---|---|---|---|
🇹🇴 Davek od dohodka pravnih oseb | 25 % | 25 % | Letno |
V Tongi je stopnja davka na prodajo davek, ki se zaračunava potrošnikom glede na nakupno ceno določenega blaga in storitev. Merilo, ki ga uporabljamo za stopnjo davka na prodajo, se nanaša na najvišjo stopnjo. Prihodki od davka na prodajo so pomemben vir dohodka za vlado Tonge.
Makro strani za druge države v Avstralija
Kaj je Stopnja prometnega davka
Pri Eulerpool, strokovni spletni strani za prikaz makroekonomskih podatkov, ponujamo podroben vpogled v različne vidike makroekonomskih kazalnikov. Eden ključnih elementov, ki vpliva na makroekonomsko stanje države, je stopnja prodajnega davka. V naslednjem besedilu bomo podrobneje raziskali koncept stopnje prodajnega davka, njen pomen v makroekonomskem kontekstu ter učinke, ki jih ima na različne sektorje in gospodarsko blaginjo države. Stopnja prodajnega davka, znana tudi kot stopnja davka na dodano vrednost (DDV) ali prometni davek, je odstotek, ki ga vlada države določi in se uporablja na maloprodajne cene blaga in storitev. Ta davek je eden najpogostejših oblik posrednih davkov, ki jih plačujejo končni potrošniki pri nakupu izdelkov in storitev. Stopnja prodajnega davka se lahko razlikuje glede na državo, regijo ali celo posamezno vrsto izdelkov in storitev. V Sloveniji, kot v drugih evropskih državah, je stopnja DDV ključni vir proračunskih prihodkov. Standardna stopnja DDV v Sloveniji znaša 22 %, kar državi omogoča pomemben vir financiranja za javne storitve, infrastrukturo in socialno varstvo. Poleg standardne stopnje obstajajo tudi znižane stopnje, ki se uporabljajo za določene kategorije izdelkov in storitev, kot so osnovna živila, zdravila in nekateri kulturni izdelki, kar ima za cilj zmanjšati davčno breme za osnovne potrebe prebivalstva. V makroekonomskem okviru je stopnja prodajnega davka pomemben instrument fiskalne politike, ker vpliva na raven potrošnje, inflacijo in splošno gospodarsko rast. Višja stopnja prodajnega davka lahko zmanjša razpoložljivi dohodek potrošnikov, kar vodi do nižje potrošnje. To lahko kratkoročno prizadene maloprodajni sektor in upočasni gospodarsko rast. Po drugi strani lahko nižje stopnje spodbudijo potrošnjo, vendar privedejo do manjših proračunskih prihodkov. Zato mora vlada previdno uravnavati stopnjo prodajnega davka, da ohrani ravnovesje med makroekonomskimi cilji in potrebami po prihodkih za financiranje javnih storitev. Poleg tega ima stopnja prodajnega davka različne učinke na poslovno okolje. Višji davki lahko povečajo stroške poslovanja in s tem vplivajo na konkurenčnost podjetij, zlasti na mednarodnem trgu. To je še posebej pomembno za izvozno usmerjena podjetja, ki se morajo soočati z mednarodnimi davčnimi pravili in konkurenco iz držav z nižjimi stopnjami davka. Vse to pomeni, da mora vlada pri določitvi stopnje prodajnega davka upoštevati širok spekter dejavnikov, vključno z učinkom na konkurenčnost gospodarstva. Pomembna je tudi vloga stopnje prodajnega davka v socialni politiki. Znižane stopnje davka na osnovne življenjske potrebe, kot so živila, zdravila in izobraževalne storitve, pomagajo zmanjšati davčno breme za nižje dohodke sloje prebivalstva ter zagotavljajo večjo socialno pravičnost. Zmanjšanje neenakosti in zagotavljanje dostopa do osnovnih storitev so ključni cilji, ki jih vlade poskušajo doseči s prilagajanjem stopenj prodajnega davka. Pri spremljanju in analizi stopenj prodajnega davka moramo upoštevati tudi globalne trende in dogajanja. V konkurenčnem globalnem okolju imajo multinacionalna podjetja možnost selitve proizvodnje ali sedežev podjetij v države z ugodnejšimi davčnimi politikami. Zato so pomembni mednarodni sporazumi in usklajevanja davčnih politik med državami, ki lahko zagotovijo bolj enotne in pravične pogoje za poslovanje. Na naši spletni strani Eulerpool ponujamo celovite in ažurne podatke o stopnjah prodajnega davka v Sloveniji in drugih državah, kar omogoča našim uporabnikom poglobljeno analizo in primerjavo. Naša baza podatkov vključuje zgodovinske podatke, trende ter napovedi sprememb, kar je ključno orodje za ekonomiste, analitike, podjetnike in odločevalce. S tem prispevamo k boljšemu razumevanju makroekonomskega okolja in zagotavljamo podporo pri sprejemanju informiranih odločitev. V zaključku lahko povzamemo, da je stopnja prodajnega davka pomemben makroekonomski kazalnik z večplastnimi učinki na gospodarstvo, poslovno okolje in socialno blaginjo. Vlade morajo skrbno uravnotežiti stopnje davka, da dosežejo optimalne rezultate v smislu gospodarske rasti, konkurenčnosti ter socialne pravičnosti. Pri tem je ključnega pomena tudi mednarodno sodelovanje in usklajevanje davčnih politik. Na Eulerpool zagotavljamo vse potrebne podatke in analize, ki vam pomagajo bolje razumeti in spremljati ta pomemben makroekonomski kazalnik, ter tako prispevamo k informiranemu odločanju in uspešnemu načrtovanju v poslovnem in gospodarskem okolju.