Naredi najboljše naložbe svojega življenja
Zagotovite si že od 2 evrov Švedska Neposredne tuje naložbe
Tečaj
Trenutna vrednost Neposredne tuje naložbe v Švedska je 82,6 milijard SEK. Neposredne tuje naložbe v Švedska so se zmanjšale na 82,6 milijard SEK dne 1. 9. 2023, po tem ko so bile 118,9 milijard SEK dne 1. 6. 2023. Od 1. 3. 1982 do 1. 12. 2023 je bil povprečni BDP v Švedska 25,59 milijard SEK. Najvišja vrednost vseh časov je bila dosežena dne 1. 6. 1999 z 349,00 milijard SEK, medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena dne 1. 6. 2021 z −91,80 milijard SEK.
Neposredne tuje naložbe ·
3 leta
5 let
10 let
25 let
Max
Tuje neposredne investicije | |
---|---|
1. 3. 1982 | 700,00 mio. SEK |
1. 6. 1982 | 300,00 mio. SEK |
1. 9. 1982 | 600,00 mio. SEK |
1. 12. 1982 | 900,00 mio. SEK |
1. 3. 1983 | 700,00 mio. SEK |
1. 6. 1983 | 500,00 mio. SEK |
1. 9. 1983 | 200,00 mio. SEK |
1. 12. 1983 | 800,00 mio. SEK |
1. 3. 1984 | 800,00 mio. SEK |
1. 9. 1984 | 1,30 milijard SEK |
1. 12. 1984 | 500,00 mio. SEK |
1. 3. 1985 | 1,00 milijard SEK |
1. 6. 1985 | 1,10 milijard SEK |
1. 9. 1985 | 800,00 mio. SEK |
1. 12. 1985 | 800,00 mio. SEK |
1. 3. 1986 | 1,90 milijard SEK |
1. 6. 1986 | 1,60 milijard SEK |
1. 9. 1986 | 2,20 milijard SEK |
1. 12. 1986 | 2,10 milijard SEK |
1. 3. 1987 | 1,70 milijard SEK |
1. 6. 1987 | 500,00 mio. SEK |
1. 9. 1987 | 1,40 milijard SEK |
1. 12. 1987 | 400,00 mio. SEK |
1. 3. 1988 | 3,00 milijard SEK |
1. 6. 1988 | 3,30 milijard SEK |
1. 9. 1988 | 1,90 milijard SEK |
1. 12. 1988 | 2,00 milijard SEK |
1. 3. 1989 | 2,90 milijard SEK |
1. 6. 1989 | 1,00 milijard SEK |
1. 9. 1989 | 4,40 milijard SEK |
1. 12. 1989 | 3,40 milijard SEK |
1. 3. 1990 | 5,00 milijard SEK |
1. 6. 1990 | 100,00 mio. SEK |
1. 9. 1990 | 2,40 milijard SEK |
1. 12. 1990 | 4,10 milijard SEK |
1. 3. 1991 | 13,70 milijard SEK |
1. 6. 1991 | 18,20 milijard SEK |
1. 9. 1991 | 5,00 milijard SEK |
1. 12. 1991 | 1,50 milijard SEK |
1. 6. 1992 | 1,40 milijard SEK |
1. 9. 1992 | 1,10 milijard SEK |
1. 3. 1993 | 7,80 milijard SEK |
1. 6. 1993 | 5,50 milijard SEK |
1. 9. 1993 | 9,40 milijard SEK |
1. 12. 1993 | 7,20 milijard SEK |
1. 3. 1994 | 26,00 milijard SEK |
1. 6. 1994 | 5,50 milijard SEK |
1. 9. 1994 | 10,50 milijard SEK |
1. 12. 1994 | 7,00 milijard SEK |
1. 3. 1995 | 7,60 milijard SEK |
1. 6. 1995 | 6,60 milijard SEK |
1. 9. 1995 | 20,30 milijard SEK |
1. 12. 1995 | 68,60 milijard SEK |
1. 3. 1996 | 11,90 milijard SEK |
1. 6. 1996 | 6,40 milijard SEK |
1. 9. 1996 | 8,20 milijard SEK |
1. 12. 1996 | 10,00 milijard SEK |
1. 3. 1997 | 17,70 milijard SEK |
1. 6. 1997 | 32,20 milijard SEK |
1. 9. 1997 | 15,20 milijard SEK |
1. 12. 1997 | 18,60 milijard SEK |
1. 3. 1998 | 14,30 milijard SEK |
1. 6. 1998 | 77,90 milijard SEK |
1. 9. 1998 | 13,10 milijard SEK |
1. 12. 1998 | 52,70 milijard SEK |
1. 3. 1999 | 66,00 milijard SEK |
1. 6. 1999 | 349,00 milijard SEK |
1. 9. 1999 | 58,00 milijard SEK |
1. 12. 1999 | 32,10 milijard SEK |
1. 3. 2000 | 36,80 milijard SEK |
1. 6. 2000 | 117,80 milijard SEK |
1. 9. 2000 | 45,60 milijard SEK |
1. 12. 2000 | 14,50 milijard SEK |
1. 3. 2001 | 62,80 milijard SEK |
1. 6. 2001 | 42,30 milijard SEK |
1. 9. 2001 | 20,20 milijard SEK |
1. 3. 2002 | 44,40 milijard SEK |
1. 6. 2002 | 7,40 milijard SEK |
1. 9. 2002 | 22,90 milijard SEK |
1. 12. 2002 | 44,80 milijard SEK |
1. 3. 2003 | 20,00 milijard SEK |
1. 9. 2003 | 43,30 milijard SEK |
1. 12. 2003 | 15,60 milijard SEK |
1. 6. 2004 | 18,60 milijard SEK |
1. 9. 2004 | 47,00 milijard SEK |
1. 12. 2004 | 27,20 milijard SEK |
1. 3. 2005 | 35,10 milijard SEK |
1. 9. 2005 | 24,00 milijard SEK |
1. 12. 2005 | 27,60 milijard SEK |
1. 3. 2006 | 118,80 milijard SEK |
1. 9. 2006 | 43,10 milijard SEK |
1. 12. 2006 | 48,70 milijard SEK |
1. 3. 2007 | 58,30 milijard SEK |
1. 6. 2007 | 39,60 milijard SEK |
1. 9. 2007 | 42,60 milijard SEK |
1. 12. 2007 | 52,80 milijard SEK |
1. 3. 2008 | 67,40 milijard SEK |
1. 6. 2008 | 17,50 milijard SEK |
1. 9. 2008 | 129,80 milijard SEK |
1. 12. 2008 | 28,80 milijard SEK |
1. 3. 2009 | 3,70 milijard SEK |
1. 6. 2009 | 39,90 milijard SEK |
1. 9. 2009 | 34,00 milijard SEK |
1. 12. 2009 | 100,00 mio. SEK |
1. 3. 2010 | 16,30 milijard SEK |
1. 9. 2010 | 27,20 milijard SEK |
1. 3. 2011 | 81,50 milijard SEK |
1. 6. 2011 | 20,00 milijard SEK |
1. 9. 2011 | 50,10 milijard SEK |
1. 3. 2012 | 63,60 milijard SEK |
1. 6. 2012 | 11,00 milijard SEK |
1. 9. 2012 | 25,90 milijard SEK |
1. 12. 2012 | 9,60 milijard SEK |
1. 9. 2013 | 55,40 milijard SEK |
1. 3. 2014 | 57,60 milijard SEK |
1. 6. 2014 | 18,30 milijard SEK |
1. 9. 2014 | 21,50 milijard SEK |
1. 3. 2015 | 23,40 milijard SEK |
1. 9. 2015 | 54,10 milijard SEK |
1. 12. 2015 | 3,10 milijard SEK |
1. 3. 2016 | 39,50 milijard SEK |
1. 6. 2016 | 7,00 milijard SEK |
1. 9. 2016 | 112,40 milijard SEK |
1. 12. 2016 | 5,00 milijard SEK |
1. 3. 2017 | 55,90 milijard SEK |
1. 6. 2017 | 23,50 milijard SEK |
1. 9. 2017 | 15,40 milijard SEK |
1. 12. 2017 | 12,20 milijard SEK |
1. 6. 2018 | 2,20 milijard SEK |
1. 9. 2018 | 61,20 milijard SEK |
1. 3. 2019 | 64,70 milijard SEK |
1. 6. 2019 | 17,90 milijard SEK |
1. 9. 2019 | 900,00 mio. SEK |
1. 12. 2019 | 11,00 milijard SEK |
1. 3. 2020 | 196,70 milijard SEK |
1. 9. 2020 | 38,20 milijard SEK |
1. 3. 2021 | 76,78 milijard SEK |
1. 9. 2021 | 145,60 milijard SEK |
1. 12. 2021 | 54,30 milijard SEK |
1. 3. 2022 | 58,80 milijard SEK |
1. 6. 2022 | 176,90 milijard SEK |
1. 9. 2022 | 41,30 milijard SEK |
1. 12. 2022 | 190,70 milijard SEK |
1. 3. 2023 | 23,50 milijard SEK |
1. 6. 2023 | 118,90 milijard SEK |
1. 9. 2023 | 82,60 milijard SEK |
Neposredne tuje naložbe Zgodovina
Datum | Vrednost |
---|---|
1. 9. 2023 | 82,6 milijard SEK |
1. 6. 2023 | 118,9 milijard SEK |
1. 3. 2023 | 23,5 milijard SEK |
1. 12. 2022 | 190,7 milijard SEK |
1. 9. 2022 | 41,3 milijard SEK |
1. 6. 2022 | 176,9 milijard SEK |
1. 3. 2022 | 58,8 milijard SEK |
1. 12. 2021 | 54,3 milijard SEK |
1. 9. 2021 | 145,6 milijard SEK |
1. 3. 2021 | 76,78 milijard SEK |
Podobni makroekonomski kazalniki kot Neposredne tuje naložbe
Ime | Trenutno | Prejšnji | Frekvenca |
---|---|---|---|
🇸🇪 Denarni tokovi | 156,6 milijard SEK | 71,5 milijard SEK | Četrtletje |
🇸🇪 Izvozi | 186,7 milijard SEK | 182,2 milijard SEK | Mesečno |
🇸🇪 Prenosi | 23 milijard SEK | 22,2 milijard SEK | Četrtletje |
🇸🇪 prodaja orožja | 299 mio. SIPRI TIV | 66 mio. SIPRI TIV | Letno |
🇸🇪 Tekoči račun | 115,9 milijard SEK | 102,4 milijard SEK | Četrtletje |
🇸🇪 Tekoči račun do BDP | 6,8 % of GDP | 5,4 % of GDP | Letno |
🇸🇪 Terorizem indeks | 0,735 Points | 2,307 Points | Letno |
🇸🇪 Trgovalni pogoji | 97,75 points | 97,83 points | Mesečno |
🇸🇪 Trgovinska bilanca | 11,9 milijard SEK | 7,2 milijard SEK | Mesečno |
🇸🇪 Uvozi | 161,9 milijard SEK | 176,8 milijard SEK | Mesečno |
🇸🇪 Uvozi zemeljskega plina | 2.584 Terajoule | 3.215 Terajoule | Mesečno |
🇸🇪 Zlate rezerve | 125,72 Tonnes | 125,72 Tonnes | Četrtletje |
🇸🇪 Zunanji dolg | 62,884 milijard SEK | 63,069 milijard SEK | Mesečno |
Makro strani za druge države v Evropa
- 🇦🇱Albanija
- 🇦🇹Avstrija
- 🇧🇾Belorusija
- 🇧🇪Belgija
- 🇧🇦Bosna in Hercegovina
- 🇧🇬Bolgarija
- 🇭🇷Hrvaška
- 🇨🇾Ciper
- 🇨🇿Češka republika
- 🇩🇰Danska
- 🇪🇪Estonija
- 🇫🇴Ferski otoki
- 🇫🇮Finska
- 🇫🇷Francija
- 🇩🇪Nemčija
- 🇬🇷Grčija
- 🇭🇺Madžarska
- 🇮🇸Islandija
- 🇮🇪Irska
- 🇮🇹Italija
- 🇽🇰Kosovo
- 🇱🇻Latvija
- 🇱🇮Lihtenštajn
- 🇱🇹Litva
- 🇱🇺Luksemburg
- 🇲🇰Severna Makedonija
- 🇲🇹Malta
- 🇲🇩Moldavija
- 🇲🇨Monako
- 🇲🇪Črna gora
- 🇳🇱Nizozemska
- 🇳🇴Norveška
- 🇵🇱Poljska
- 🇵🇹Portugalska
- 🇷🇴Romunija
- 🇷🇺Rusija
- 🇷🇸Srbija
- 🇸🇰Slovaška
- 🇸🇮Slovenija
- 🇪🇸Španija
- 🇨🇭Švica
- 🇺🇦Ukrajina
- 🇬🇧Združeno kraljestvo
- 🇦🇩Andora
Kaj je Neposredne tuje naložbe
Tuja neposredna investicija (FDI) predstavlja pomemben segment v sklopu makroekonomije in igra ključno vlogo pri spodbujanju gospodarske rasti, tehnološkega napredka ter mednarodnega sodelovanja. V sklopu spletne strani eulerpool, našega profesionalnega portala za prikaz makroekonomskih podatkov, podrobno analiziramo in prikazujemo pomen, trende ter vpliv tujih neposrednih investicij na razne gospodarske segmente. Tuja neposredna investicija se nanaša na naložbo, ki jo tuji subjekt izvede v podjetje ali premoženje znotraj določene države. Te investicije se navadno delijo na zeleno polje (greenfield) investicije in na združitve ter prevzeme (M&A). Medtem ko zelene polje investicije vključujejo ustanovitev novih obratov ali podružnic, združitve in prevzemi vključujejo pridobitev obstoječih podjetij. Eden izmed bistvenih vidikov FDI je njegov vpliv na gospodarsko rast. Tuji kapital omogoča domačim podjetjem dostop do svežih finančnih virov, kar jim lahko omogoči širitev dejavnosti, izboljšanje proizvodnih kapacitet ter dostop do inovacij. Prav tako FDI spodbuja ustvarjanje novih delovnih mest, kar ima pozitivne učinke na zaposlenost in standard življenja v državi prejemnici. Poleg tega tuje neposredne investicije spodbujajo tehnološki napredek. Tuje korporacije pogosto prinesejo s sabo napredne tehnologije, nove poslovne modele ter upravljavske prakse, ki se nato prenesejo na domace podjetje. Ta prenos znanja in tehnologij lahko pripomore k dvigu produktivnosti in konkurenčnosti domačih podjetij ter celotnega gospodarstva. Globalizacija in večanje mednarodnega poslovanja sta prispevala k visoki stopnji FDI. Različne države privabljajo tuje investicije z ugodnimi poslovnimi pogoji, kot so davčne olajšave, dostop do infrastrukture in kvalificirane delovne sile. Poleg tega politična in gospodarska stabilnost pripomoreta k povečevanju zaupanja tujih investitorjev. V Sloveniji so tuje neposredne investicije ključne za modernizacijo gospodarstva ter povečanje njegove konkurenčnosti. Država se zaveda pomena privabljanja tujih vlagateljev, zato ponuja različne spodbude ter podpira projekte, ki so namenjeni izboljšanju poslovnega okolja. Smiselno je opozoriti na nekatere ključne sektorje, kot so tehnologija, avtomobilska industrija, farmacija ter živilska industrija, ki pritegnejo največ pozornosti tujih vlagateljev. Poleg ekonomskih koristi pa FDI prinaša tudi nekatere izzive. Eden izmed njih je tveganje, da tuji investitorji pridobijo prevelik vpliv na strateške sektorje gospodarstva, kar lahko vodi v izgubo ekonomske suverenosti. Zato države pogosto postavijo določene omejitve in regulacije za zaščito svojih ključnih interesov. Pomembno je tudi razumeti, da so lahko tuje neposredne investicije občutljive na globalne ekonomske razmere in geopolitične napetosti. Na primer, trgovinske vojne, politične sankcije ali gospodarske recesije lahko znatno vplivajo na pretok FDI med državami. Zato je ključno spremljanje globalnih trendov in geopolitike za razumevanje potencialnih tveganj ter možnosti na področju tujih neposrednih investicij. Na naši spletni strani eulerpool omogočamo podrobne analize in vpogled v tokove tujih neposrednih investicij, s čimer prispevamo k boljšemu razumevanju tega ključnega ekonomskega fenomena. Z rednim spremljanjem FDI podatkov in analiz lahko podjetja, investitorji in odločevalci sprejemajo bolj informirane odločitve, ki bodo pripomogle k dolgoročni rasti in stabilnosti gospodarstva. V zaključku je pomembno poudariti, da FDI prinaša številne koristi, kot so gospodarska rast, tehnološki napredek, ustvarjanje delovnih mest ter mednarodno sodelovanje, vendar je potrebno le-teh pristopiti z ustrezno strategijo in pripravo, upoštevajoč potencialna tveganja in izzive. Na eulerpool si prizadevamo za zagotavljanje kakovostnih podatkov in analiz, ki omogočajo globlje razumevanje in izkoriščanje priložnosti, ki jih ponujajo tuje neposredne investicije. Tuja neposredna investicija je več kot le prenos kapitala - je pomemben del globalnega gospodarstva, ki oblikuje prihodnost številnih narodov. Njegov vpliv in priložnosti, ki jih prinaša, je treba skrbno preučiti in izkoristiti, da bi zagotovili trajnostno gospodarsko rast in razvoj.