Naredi najboljše naložbe svojega življenja
Zagotovite si že od 2 evrov Španija Prodaja orožja
Tečaj
Trenutna vrednost Prodaja orožja v Španija je 970 mio. SIPRI TIV. Prodaja orožja v Španija se je povečala na 970 mio. SIPRI TIV dne 1. 1. 2022, potem ko je bila 619 mio. SIPRI TIV dne 1. 1. 2021. Od 1. 1. 1960 do 1. 1. 2023 je bil povprečni BDP v Španija 274,23 mio. SIPRI TIV. Zgodovinsko najvišja vrednost je bila dosežena dne 1. 1. 2011 z 997,00 mio. SIPRI TIV, medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena dne 1. 1. 1960 z 1,00 mio. SIPRI TIV.
Prodaja orožja ·
3 leta
5 let
10 let
25 let
Max
prodaja orožja | |
---|---|
1. 1. 1960 | 1,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1961 | 5,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1962 | 6,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1963 | 6,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1964 | 7,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1965 | 29,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1966 | 21,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1967 | 7,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1968 | 7,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1969 | 6,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1970 | 70,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1971 | 140,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1972 | 18,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1973 | 18,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1974 | 84,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1975 | 277,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1976 | 46,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1977 | 25,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1978 | 38,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1979 | 18,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1980 | 10,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1981 | 135,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1982 | 265,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1983 | 370,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1984 | 245,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1985 | 93,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1986 | 198,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1987 | 158,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1988 | 143,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1989 | 169,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1990 | 117,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1991 | 105,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1992 | 71,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1993 | 104,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1994 | 254,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1995 | 89,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1996 | 113,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1997 | 634,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1998 | 174,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1999 | 46,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 2000 | 47,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 2001 | 8,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 2002 | 18,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 2003 | 99,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 2004 | 54,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 2005 | 113,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 2006 | 898,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 2007 | 628,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 2008 | 626,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 2009 | 984,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 2010 | 273,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 2011 | 997,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 2012 | 266,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 2013 | 450,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 2014 | 962,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 2015 | 982,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 2016 | 481,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 2017 | 820,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 2018 | 705,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 2019 | 308,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 2020 | 981,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 2021 | 619,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 2022 | 970,00 mio. SIPRI TIV |
Prodaja orožja Zgodovina
Datum | Vrednost |
---|---|
1. 1. 2022 | 970 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 2021 | 619 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 2020 | 981 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 2019 | 308 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 2018 | 705 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 2017 | 820 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 2016 | 481 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 2015 | 982 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 2014 | 962 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 2013 | 450 mio. SIPRI TIV |
Podobni makroekonomski kazalniki kot Prodaja orožja
Ime | Trenutno | Prejšnji | Frekvenca |
---|---|---|---|
🇪🇸 Denarni tokovi | 8,644 milijard EUR | 5,412 milijard EUR | Mesečno |
🇪🇸 Dolg države do BDP | 163 % of GDP | 165 % of GDP | Četrtletje |
🇪🇸 Izvozi | 33,391 milijard EUR | 31,45 milijard EUR | Mesečno |
🇪🇸 Prenosi | 7,617 milijard EUR | 4,464 milijard EUR | Četrtletje |
🇪🇸 Prihodi turistov | 9,595 mio. | 10,931 mio. | Mesečno |
🇪🇸 Prihodki od turizma | 6,658 milijard EUR | 5,191 milijard EUR | Mesečno |
🇪🇸 Tekoči račun | 5,555 milijard EUR | 2,834 milijard EUR | Mesečno |
🇪🇸 Tekoči račun do BDP | 2,6 % of GDP | 0,6 % of GDP | Letno |
🇪🇸 Terorizem indeks | 1,669 Points | 2,712 Points | Letno |
🇪🇸 Trgovalni pogoji | 96,2 points | 97 points | Mesečno |
🇪🇸 Trgovinska bilanca | −4,656 milijard EUR | −2,026 milijard EUR | Mesečno |
🇪🇸 Tuje neposredne investicije | 2,158 milijard EUR | −1,018 milijard EUR | Mesečno |
🇪🇸 Uvozi | 38,647 milijard EUR | 33,476 milijard EUR | Mesečno |
🇪🇸 Uvozi zemeljskega plina | 0 Terajoule | 96.382,182 Terajoule | Mesečno |
🇪🇸 Zlate rezerve | 281,58 Tonnes | 281,58 Tonnes | Četrtletje |
🇪🇸 Zunanji dolg | 2,51 milijard EUR | 2,511 milijard EUR | Četrtletje |
Prodaja orožja je predstavljena kot kazalnik trenda, ki temelji na znanih stroških proizvodnje enot osnovnega nabora orožij, kot so letala, zračni obrambni sistemi, orožja za protipodmorniško bojevanje, oklepna vozila, artilerija, motorji, rakete, senzorji, sateliti, ladje in druga. Kazalnik si prizadeva predstavljati vrednost prenosa vojaških virov, namesto finančne vrednosti samega prenosa.
Makro strani za druge države v Evropa
- 🇦🇱Albanija
- 🇦🇹Avstrija
- 🇧🇾Belorusija
- 🇧🇪Belgija
- 🇧🇦Bosna in Hercegovina
- 🇧🇬Bolgarija
- 🇭🇷Hrvaška
- 🇨🇾Ciper
- 🇨🇿Češka republika
- 🇩🇰Danska
- 🇪🇪Estonija
- 🇫🇴Ferski otoki
- 🇫🇮Finska
- 🇫🇷Francija
- 🇩🇪Nemčija
- 🇬🇷Grčija
- 🇭🇺Madžarska
- 🇮🇸Islandija
- 🇮🇪Irska
- 🇮🇹Italija
- 🇽🇰Kosovo
- 🇱🇻Latvija
- 🇱🇮Lihtenštajn
- 🇱🇹Litva
- 🇱🇺Luksemburg
- 🇲🇰Severna Makedonija
- 🇲🇹Malta
- 🇲🇩Moldavija
- 🇲🇨Monako
- 🇲🇪Črna gora
- 🇳🇱Nizozemska
- 🇳🇴Norveška
- 🇵🇱Poljska
- 🇵🇹Portugalska
- 🇷🇴Romunija
- 🇷🇺Rusija
- 🇷🇸Srbija
- 🇸🇰Slovaška
- 🇸🇮Slovenija
- 🇸🇪Švedska
- 🇨🇭Švica
- 🇺🇦Ukrajina
- 🇬🇧Združeno kraljestvo
- 🇦🇩Andora
Kaj je Prodaja orožja
Prodaja orožja je ena izmed ključnih kategorij v makroekonomiji, ki ima pomemben vpliv na svetovno gospodarstvo, geopolitično stabilnost in varnost posameznih držav. Na naši spletni strani Eulerpool ponujamo izčrpne in zanesljive makroekonomske podatke, ki vključujejo tudi podrobne analize trga orožja. V nadaljevanju bomo podrobno obravnavali prodajo orožja, globalne trende, ključne igralce, regionalne trge ter regulatorne okvire, ki vplivajo na to področje. Prodaja orožja združuje različne vrste orožja, vključno s konvencionalnim orožjem, letalstvom, mornarico, vojaško opremo in napredno tehnologijo, kot so brezpilotni letalniki in kibernetsko orožje. Ti proizvodi in storitve se pretežno prodajajo vojaškim silam držav ter tudi podjetjem, ki delujejo v obrambno-industrijskem sektorju. Globalni trg z orožjem je izjemno dinamičen in konkurenčen, s stalno prisotnimi spremembami glede povpraševanja in ponudbe. Glavni igralci na tem trgu vključujejo Združene države Amerike, Rusijo, Kitajsko, Francijo in Nemčijo. Te države so največje izvoznice orožja in hkrati zapleteno prepletajo svoje geopolitične interese z gospodarskim profitom. Združene države Amerike so že desetletja vodilna svetovna izvoznica orožja, z močno podporo vladnih politik ter strateških zavezništv. Rusija je pomemben tekmec, saj njeno orožje cenijo številne države zaradi kakovosti in ugodne cene. Kitajska, Francija in Nemčija sicer izvažajo manj, a vseeno pomembno prispevajo k svetovnemu trgu. V zadnjih letih smo bili priča naraščajočemu povpraševanju po konvencionalnem in naprednem orožju v Aziji in na Bližnjem vzhodu. Države, kot so Indija, Japonska, Južna Koreja ter Savdska Arabija, Združeni arabski emirati in Katar, intenzivno vlagajo v svojo obrambno industrijo zaradi geopolitičnih napetosti in regionalnih sporov. Ti trgi predstavljajo odlične priložnosti za izvoznice orožja, a hkrati odpirajo vprašanja glede regionalne stabilnosti in varnosti. Razvoj tehnologije in inovacije igrajo ključno vlogo pri oblikovanju sektorja orožja. Napredna tehnologija, kot so umetna inteligenca, avtonomni sistemi in kibernetsko bojevanje, prinašajo nove priložnosti in izzive. Prihodnost prodaje orožja bo verjetno močno povezana z vpeljavo teh tehnologij, saj države iščejo načine za krepitev svojih obrambnih sposobnosti in pridobitev strateške prednosti. Regulatorno okolje in mednarodni nadzori so prav tako pomembni dejavniki, ki vplivajo na prodajo orožja. Mednarodni sporazumi in organizacije, kot so ZN-ova Pogodba o trgovini z orožjem (ATT), nalagajo stroge omejitve in standarde za preprečevanje nezakonite trgovine ter zagotavljanje, da prodaja orožja ne spodkopava človekovih pravic ali prispeva k konfliktom. Države izvoznice imajo zato obsežne pravne in etične obveznosti, ko prodajajo orožje. Kljub tem strogim regulacijam pa obstajajo različni izzivi, kot so siva ekonomija in nezakonita trgovina z orožjem, ki ogrožajo varnost in stabilnost. Naša analiza na Eulerpool se dotika teh vprašanj ter proučuje vpliv nezakonite trgovine na makroekonomske kazalnike in regionalne konflikte. Podatki, ki jih ponujamo na spletni strani Eulerpool, vključujejo podrobne informacije o trendih v prodaji orožja, velikosti trga, glavnih izvoznicah in uvoznicah, ter analize vpliva na regionalne in globalne stabilnostne vzorce. Pravilno razumevanje teh podatkov je ključno za vlade, raziskovalce, akademike, politike in podjetja, ki se želijo učinkovito in natančno usmerjati na tem kompleksnem trgu. Na koncu pa je treba omeniti, da prodaja orožja ni samo gospodarsko vprašanje, temveč ima tudi pomembne družbene, politične in etične implikacije. Različni akterji na tem trgu morajo usklajevati svoje dejavnosti s ciljem ohranjanja svetovnega miru in stabilnosti, hkrati pa upoštevati gospodarske koristi in industrijske potrebe. Pri Eulerpool se zavezujemo k zagotavljanju verodostojnih informacij, ki bodo uporabnikom pomagale pri sprejemanju informiranih odločitev na tem področju. Prodaja orožja je torej kompleksna in večplastna kategorija v makroekonomiji, ki združuje številne aspekte ter zahteva natančno in poglobljeno analizo. Na Eulerpool ponujamo vse to in še več, z namenom, da našim uporabnikom zagotovimo najbolj celovite in zanesljive podatke, ki jih potrebujejo za uspešno navigacijo skozi dinamični svet globalnega trga z orožjem.