Naredi najboljše naložbe svojega življenja
Zagotovite si že od 2 evrov Slovaška Bruto domači proizvod (BDP) iz kmetijstva
Tečaj
Trenutna vrednost Bruto domači proizvod (BDP) iz kmetijstva v Slovaška je 360 mio. EUR. Bruto domači proizvod (BDP) iz kmetijstva v Slovaška se je zmanjšal na 360 mio. EUR na 1. 12. 2023, potem ko je bil 696 mio. EUR na 1. 9. 2023. Od 1. 3. 1995 do 1. 3. 2024 je bil povprečni BDP v Slovaška 305,64 mio. EUR. Zgodovinsko najvišja vrednost je bila dosežena na 1. 9. 2014 z 848,00 mio. EUR, medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena na 1. 12. 1997 z 84,00 mio. EUR.
Bruto domači proizvod (BDP) iz kmetijstva ·
3 leta
5 let
10 let
25 let
Max
BDP iz kmetijstva | |
---|---|
1. 3. 1995 | 140,00 mio. EUR |
1. 6. 1995 | 128,00 mio. EUR |
1. 9. 1995 | 146,00 mio. EUR |
1. 12. 1995 | 111,00 mio. EUR |
1. 3. 1996 | 124,00 mio. EUR |
1. 6. 1996 | 118,00 mio. EUR |
1. 9. 1996 | 164,00 mio. EUR |
1. 12. 1996 | 151,00 mio. EUR |
1. 3. 1997 | 162,00 mio. EUR |
1. 6. 1997 | 146,00 mio. EUR |
1. 9. 1997 | 190,00 mio. EUR |
1. 12. 1997 | 84,00 mio. EUR |
1. 3. 1998 | 163,00 mio. EUR |
1. 6. 1998 | 133,00 mio. EUR |
1. 9. 1998 | 164,00 mio. EUR |
1. 12. 1998 | 121,00 mio. EUR |
1. 3. 1999 | 124,00 mio. EUR |
1. 6. 1999 | 93,00 mio. EUR |
1. 9. 1999 | 117,00 mio. EUR |
1. 12. 1999 | 107,00 mio. EUR |
1. 3. 2000 | 104,00 mio. EUR |
1. 6. 2000 | 120,00 mio. EUR |
1. 9. 2000 | 162,00 mio. EUR |
1. 12. 2000 | 120,00 mio. EUR |
1. 3. 2001 | 132,00 mio. EUR |
1. 6. 2001 | 164,00 mio. EUR |
1. 9. 2001 | 221,00 mio. EUR |
1. 12. 2001 | 155,00 mio. EUR |
1. 3. 2002 | 144,00 mio. EUR |
1. 6. 2002 | 170,00 mio. EUR |
1. 9. 2002 | 232,00 mio. EUR |
1. 12. 2002 | 164,00 mio. EUR |
1. 3. 2003 | 156,00 mio. EUR |
1. 6. 2003 | 179,00 mio. EUR |
1. 9. 2003 | 240,00 mio. EUR |
1. 12. 2003 | 169,00 mio. EUR |
1. 3. 2004 | 156,00 mio. EUR |
1. 6. 2004 | 182,00 mio. EUR |
1. 9. 2004 | 234,00 mio. EUR |
1. 12. 2004 | 179,00 mio. EUR |
1. 3. 2005 | 163,00 mio. EUR |
1. 6. 2005 | 180,00 mio. EUR |
1. 9. 2005 | 246,00 mio. EUR |
1. 12. 2005 | 208,00 mio. EUR |
1. 3. 2006 | 195,00 mio. EUR |
1. 6. 2006 | 217,00 mio. EUR |
1. 9. 2006 | 309,00 mio. EUR |
1. 12. 2006 | 255,00 mio. EUR |
1. 3. 2007 | 268,00 mio. EUR |
1. 6. 2007 | 261,00 mio. EUR |
1. 9. 2007 | 383,00 mio. EUR |
1. 12. 2007 | 321,00 mio. EUR |
1. 3. 2008 | 337,00 mio. EUR |
1. 6. 2008 | 275,00 mio. EUR |
1. 9. 2008 | 450,00 mio. EUR |
1. 12. 2008 | 416,00 mio. EUR |
1. 3. 2009 | 357,00 mio. EUR |
1. 6. 2009 | 250,00 mio. EUR |
1. 9. 2009 | 513,00 mio. EUR |
1. 12. 2009 | 312,00 mio. EUR |
1. 3. 2010 | 302,00 mio. EUR |
1. 6. 2010 | 243,00 mio. EUR |
1. 9. 2010 | 361,00 mio. EUR |
1. 12. 2010 | 203,00 mio. EUR |
1. 3. 2011 | 278,00 mio. EUR |
1. 6. 2011 | 290,00 mio. EUR |
1. 9. 2011 | 450,00 mio. EUR |
1. 12. 2011 | 288,00 mio. EUR |
1. 3. 2012 | 256,00 mio. EUR |
1. 6. 2012 | 291,00 mio. EUR |
1. 9. 2012 | 466,00 mio. EUR |
1. 12. 2012 | 274,00 mio. EUR |
1. 3. 2013 | 295,00 mio. EUR |
1. 6. 2013 | 381,00 mio. EUR |
1. 9. 2013 | 566,00 mio. EUR |
1. 12. 2013 | 336,00 mio. EUR |
1. 3. 2014 | 371,00 mio. EUR |
1. 6. 2014 | 480,00 mio. EUR |
1. 9. 2014 | 848,00 mio. EUR |
1. 12. 2014 | 401,00 mio. EUR |
1. 3. 2015 | 364,00 mio. EUR |
1. 6. 2015 | 379,00 mio. EUR |
1. 9. 2015 | 677,00 mio. EUR |
1. 12. 2015 | 339,00 mio. EUR |
1. 3. 2016 | 334,00 mio. EUR |
1. 6. 2016 | 387,00 mio. EUR |
1. 9. 2016 | 804,00 mio. EUR |
1. 12. 2016 | 389,00 mio. EUR |
1. 3. 2017 | 338,00 mio. EUR |
1. 6. 2017 | 410,00 mio. EUR |
1. 9. 2017 | 708,00 mio. EUR |
1. 12. 2017 | 342,00 mio. EUR |
1. 3. 2018 | 362,00 mio. EUR |
1. 6. 2018 | 478,00 mio. EUR |
1. 9. 2018 | 821,00 mio. EUR |
1. 12. 2018 | 382,00 mio. EUR |
1. 3. 2019 | 343,00 mio. EUR |
1. 6. 2019 | 408,00 mio. EUR |
1. 9. 2019 | 661,00 mio. EUR |
1. 12. 2019 | 312,00 mio. EUR |
1. 3. 2020 | 356,00 mio. EUR |
1. 6. 2020 | 396,00 mio. EUR |
1. 9. 2020 | 682,00 mio. EUR |
1. 12. 2020 | 319,00 mio. EUR |
1. 3. 2021 | 325,00 mio. EUR |
1. 6. 2021 | 439,00 mio. EUR |
1. 9. 2021 | 645,00 mio. EUR |
1. 12. 2021 | 323,00 mio. EUR |
1. 3. 2022 | 266,00 mio. EUR |
1. 6. 2022 | 385,00 mio. EUR |
1. 9. 2022 | 575,00 mio. EUR |
1. 12. 2022 | 287,00 mio. EUR |
1. 3. 2023 | 309,00 mio. EUR |
1. 6. 2023 | 472,00 mio. EUR |
1. 9. 2023 | 696,00 mio. EUR |
1. 12. 2023 | 360,00 mio. EUR |
Bruto domači proizvod (BDP) iz kmetijstva Zgodovina
Datum | Vrednost |
---|---|
1. 12. 2023 | 360 mio. EUR |
1. 9. 2023 | 696 mio. EUR |
1. 6. 2023 | 472 mio. EUR |
1. 3. 2023 | 309 mio. EUR |
1. 12. 2022 | 287 mio. EUR |
1. 9. 2022 | 575 mio. EUR |
1. 6. 2022 | 385 mio. EUR |
1. 3. 2022 | 266 mio. EUR |
1. 12. 2021 | 323 mio. EUR |
1. 9. 2021 | 645 mio. EUR |
Podobni makroekonomski kazalniki kot Bruto domači proizvod (BDP) iz kmetijstva
Ime | Trenutno | Prejšnji | Frekvenca |
---|---|---|---|
🇸🇰 BDP | 132,79 milijard USD | 115,58 milijard USD | Letno |
🇸🇰 BDP iz gradbeništva | 626 mio. EUR | 1,85 milijard EUR | Četrtletje |
🇸🇰 BDP iz javne uprave | 3,215 milijard EUR | 3,482 milijard EUR | Četrtletje |
🇸🇰 BDP iz proizvodnje | 5,379 milijard EUR | 4,843 milijard EUR | Četrtletje |
🇸🇰 BDP iz storitev | 3,589 milijard EUR | 3,606 milijard EUR | Četrtletje |
🇸🇰 BDP na prebivalca | 19.217,47 USD | 18.898,04 USD | Letno |
🇸🇰 BDP na prebivalca PPS | 39.259,88 USD | 38.607,31 USD | Letno |
🇸🇰 BDP po stalnih cenah | 21,904 mio. EUR | 24,469 mio. EUR | Četrtletje |
🇸🇰 Bruto investicije v osnovna sredstva | 4,044 milijard EUR | 6,851 milijard EUR | Četrtletje |
🇸🇰 Letno stopnjo rasti BDP | 2,7 % | 2,2 % | Četrtletje |
🇸🇰 Rast BDP skozi celo leto | 1,1 % | 1,8 % | Letno |
🇸🇰 Stopnja rasti BDP | 0,7 % | 0,6 % | Četrtletje |
Makro strani za druge države v Evropa
- 🇦🇱Albanija
- 🇦🇹Avstrija
- 🇧🇾Belorusija
- 🇧🇪Belgija
- 🇧🇦Bosna in Hercegovina
- 🇧🇬Bolgarija
- 🇭🇷Hrvaška
- 🇨🇾Ciper
- 🇨🇿Češka republika
- 🇩🇰Danska
- 🇪🇪Estonija
- 🇫🇴Ferski otoki
- 🇫🇮Finska
- 🇫🇷Francija
- 🇩🇪Nemčija
- 🇬🇷Grčija
- 🇭🇺Madžarska
- 🇮🇸Islandija
- 🇮🇪Irska
- 🇮🇹Italija
- 🇽🇰Kosovo
- 🇱🇻Latvija
- 🇱🇮Lihtenštajn
- 🇱🇹Litva
- 🇱🇺Luksemburg
- 🇲🇰Severna Makedonija
- 🇲🇹Malta
- 🇲🇩Moldavija
- 🇲🇨Monako
- 🇲🇪Črna gora
- 🇳🇱Nizozemska
- 🇳🇴Norveška
- 🇵🇱Poljska
- 🇵🇹Portugalska
- 🇷🇴Romunija
- 🇷🇺Rusija
- 🇷🇸Srbija
- 🇸🇮Slovenija
- 🇪🇸Španija
- 🇸🇪Švedska
- 🇨🇭Švica
- 🇺🇦Ukrajina
- 🇬🇧Združeno kraljestvo
- 🇦🇩Andora
Kaj je Bruto domači proizvod (BDP) iz kmetijstva
Bruto domači proizvod (BDP) iz kmetijstva je eden ključnih indikatorjev ekonomskega zdravja države in pomemben gradnik makroekonomskih analiz. Na naši spletni strani Eulerpool, specializirani za prikaz makroekonomskih podatkov, nudimo podrobne in ažurirane informacije o različnih ekonomskih kazalnikih, vključno z BDP iz kmetijstva. V nadaljevanju vam bomo predstavili pomen in vpliv kmetijstva na bruto domači proizvod ter razložili, zakaj je ta podatek tako pomemben za ekonomiste, analitike in oblikovalce politik. Kmetijstvo je eden najstarejših gospodarskih sektorjev in še vedno ostaja ključno za gospodarsko stabilnost in rast številnih držav, zlasti tistih s pomembnim deležem prebivalstva zaposlenega v kmetijstvu in s sorazmerno velikim ruralnim prebivalstvom. BDP iz kmetijstva zajema vrednost vseh končnih dobrin in storitev, ki so proizvedene v kmetijskem sektorju, vključno z rastlinsko in živinorejsko proizvodnjo, gozdarstvom, ribogojstvom in sorodnimi dejavnostmi. Pomembnost BDP iz kmetijstva je večplastna. Prvič, visok prispevek kmetijskega sektorja k BDP-ju lahko kaže na visoko stopnjo agrarne ekonomije v določeni državi. Države v razvoju pogosto prikazujejo višje odstotke BDP iz kmetijstva, kar odraža pomembnost tega sektorja za življenjski standard prebivalstva in splošno gospodarsko rast. Drugič, BDP iz kmetijstva je ključni kazalnik energetske varnosti in strateške neodvisnosti države. Visoka stopnja lastne pridelave hrane zmanjša odvisnost od uvoza in s tem izpostavljenost cenovnim šokom na globalnih trgih hrane. Zato je sprejemanje politik, ki podpirajo trajnostni razvoj kmetijstva, ključnega pomena za dolgoročno stabilnost. Tretjič, analiza BDP iz kmetijstva omogoča vpogled v konkurenčnost kmetijskega sektorja med različnimi državami. Države, ki lahko učinkovito izkoristijo naravne vire, napredno tehnologijo in inovacije v kmetijstvu, lahko povečajo produktivnost in s tem prispevajo k višjemu BDP. Primerjalna analiza glede na regionalne in globalne standarde ponuja vpogled v področja, kjer lahko izboljšave v politiki in praksi povečajo konkurenčnost kmetijstva. Poleg tega je analiza BDP iz kmetijstva pomembna za vrednotenje vpliva na okolje. Prilagoditve v agrarni politiki, ki spodbujajo trajnostne prakse, lahko zmanjšajo negativne vplive kmetijstva na ekosisteme in prispevajo k boljši ekološki odpornosti. Razumevanje trenda BDP iz kmetijstva je prav tako ključno za napovedovanje prihodnjih ekonomskih gibanj. Makroekonomski analitiki uporabljajo te podatke za projekcije in ekonomske modele, ki pomagajo oblikovalcem politik pri sprejemanju informiranih odločitev. Stabilen ali rastoč prispevek kmetijstva k BDP-ju lahko nakazuje trdnost in odpornost celotnega gospodarstva, medtem ko upad lahko opozori na potencialne težave, ki zahtevajo intervencijo. Pri analizi BDP iz kmetijstva se pogosto upoštevajo različni dejavniki, kot so vremenske razmere, tehnološki napredek, politike subvencij, dostopnost do finančnih sredstev in tržna dinamika. Vremenske spremembe lahko imajo pomemben vpliv na kmetijsko proizvodnjo, kar se odraža v BDP-ju. Suše, poplave in druge naravne nesreče lahko drastično zmanjšajo pridelavo in s tem tudi BDP iz kmetijstva. Na drugi strani pa lahko tehnološki napredek, kot so uvedba bolj produktivnih sort rastlin, napredne prakse namakanja in digitalizacija kmetijstva, znatno povečajo proizvodnjo in učinkovitost. Subvencije in druge oblike državne podpore igrajo pomembno vlogo pri stabilizaciji in krepitvi kmetijskega sektorja. Subvencije lahko pomagajo zmanjšati stroške proizvodnje, spodbujajo inovacije in krepijo konkurenčnost kmetijstva na domačem in mednarodnem trgu. Dostop do finančnih sredstev, vključno s krediti in investicijami, je ključnega pomena za modernizacijo kmetijstva in povečanje produktivnosti, kar se neposredno odraža v BDP-ju. Poleg tega dynamika trga, vključno z mednarodnimi trgovinskimi politikami, povpraševanjem in ponudbo ter cenovnimi gibanji, vpliva na kmetijski sektor in njegov prispevek k BDP-ju. Spremljanje teh dejavnikov je ključnega pomena za natančno napovedovanje trendov in prepoznavanje priložnosti ter tveganj. Na naši spletni strani Eulerpool nudimo obsežne podatke in analize BDP iz kmetijstva, ki so nujni za razumevanje in spremljanje tega vitalnega sektorja. Naši podatki so skrbno zbrani iz zanesljivih virov, redno posodobljeni in predstavljeni na uporabnikom prijazen način. To omogoča ekonomistom, analitikom in odločevalcem, da sprejemajo informirane odločitve in strateške ukrepe za podporo in rast kmetijskega sektorja. V zaključku se kmetijstvo, kot temeljni del gospodarstva mnogo držav, odraža v pomembnosti BDP iz kmetijstva. Spremljanje, analiza in razumevanje tega kazalnika omogočajo vpogled v stanje in trende v kmetijskem sektorju ter širše makroekonomske vidike. Na Eulerpool verjamemo, da so dostopni in kakovostni podatki ključ do boljšega razumevanja in informiranega odločanja, ter smo predani zagotavljanju natančnih in ažurnih makroekonomskih informacij za naše uporabnike.