Naredi najboljše naložbe svojega življenja
Zagotovite si že od 2 evrov Singapur Letna rast bruto domačega proizvoda (BDP)
Tečaj
Trenutna vrednost Letna rast bruto domačega proizvoda (BDP) v Singapur je 1,5 %. Letna rast bruto domačega proizvoda (BDP) v Singapur se je zmanjšala na 1,5 % dne 1. 3. 2024, po tem ko je bila 4,8 % dne 1. 12. 2023. Od 1. 6. 1975 do 1. 6. 2024 je bila povprečna BDP v Singapur 6,35 %. Najvišjo vrednost vseh časov je dosegla dne 1. 9. 2020 z 41,10 %, medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena dne 1. 6. 2020 z −39,70 %.
Letna rast bruto domačega proizvoda (BDP) ·
3 leta
5 let
10 let
25 let
Max
Letno rast BDP | |
---|---|
1. 6. 1975 | 7,40 % |
1. 9. 1975 | 8,30 % |
1. 12. 1975 | 5,80 % |
1. 3. 1976 | 11,60 % |
1. 6. 1976 | 3,80 % |
1. 9. 1976 | 8,00 % |
1. 12. 1976 | 4,30 % |
1. 3. 1977 | 9,10 % |
1. 6. 1977 | 8,60 % |
1. 9. 1977 | 4,10 % |
1. 12. 1977 | 6,90 % |
1. 3. 1978 | 3,30 % |
1. 6. 1978 | 9,90 % |
1. 9. 1978 | 16,50 % |
1. 12. 1978 | 11,30 % |
1. 3. 1979 | 1,00 % |
1. 6. 1979 | 13,90 % |
1. 9. 1979 | 7,50 % |
1. 12. 1979 | 18,20 % |
1. 3. 1980 | 6,70 % |
1. 6. 1980 | 8,30 % |
1. 9. 1980 | 9,20 % |
1. 12. 1980 | 10,50 % |
1. 3. 1981 | 12,40 % |
1. 6. 1981 | 13,10 % |
1. 9. 1981 | 9,00 % |
1. 12. 1981 | 8,20 % |
1. 3. 1982 | 5,20 % |
1. 6. 1982 | 6,50 % |
1. 9. 1982 | 6,10 % |
1. 12. 1982 | 6,00 % |
1. 3. 1983 | 10,80 % |
1. 6. 1983 | 8,80 % |
1. 9. 1983 | 8,60 % |
1. 12. 1983 | 12,60 % |
1. 3. 1984 | 13,30 % |
1. 6. 1984 | 4,80 % |
1. 9. 1984 | 4,80 % |
1. 12. 1984 | 1,40 % |
1. 3. 1985 | 4,70 % |
1. 3. 1986 | 3,90 % |
1. 6. 1986 | 5,30 % |
1. 9. 1986 | 6,50 % |
1. 12. 1986 | 10,70 % |
1. 3. 1987 | 10,20 % |
1. 6. 1987 | 13,30 % |
1. 9. 1987 | 14,70 % |
1. 12. 1987 | 12,10 % |
1. 3. 1988 | 4,60 % |
1. 6. 1988 | 17,20 % |
1. 9. 1988 | 11,10 % |
1. 12. 1988 | 10,90 % |
1. 3. 1989 | 0,50 % |
1. 6. 1989 | 24,90 % |
1. 9. 1989 | 4,70 % |
1. 12. 1989 | 9,40 % |
1. 3. 1990 | 17,50 % |
1. 6. 1990 | 4,30 % |
1. 9. 1990 | 4,60 % |
1. 12. 1990 | 6,50 % |
1. 3. 1991 | 9,90 % |
1. 6. 1991 | 5,80 % |
1. 9. 1991 | 6,70 % |
1. 12. 1991 | 3,30 % |
1. 3. 1992 | 7,20 % |
1. 6. 1992 | 4,90 % |
1. 9. 1992 | 11,20 % |
1. 12. 1992 | 11,20 % |
1. 3. 1993 | 9,20 % |
1. 6. 1993 | 18,40 % |
1. 9. 1993 | 7,20 % |
1. 12. 1993 | 16,80 % |
1. 3. 1994 | 12,90 % |
1. 6. 1994 | 4,70 % |
1. 9. 1994 | 12,90 % |
1. 12. 1994 | 6,10 % |
1. 6. 1995 | 12,60 % |
1. 9. 1995 | 16,80 % |
1. 12. 1995 | 4,00 % |
1. 3. 1996 | 14,30 % |
1. 12. 1996 | 11,20 % |
1. 3. 1997 | 12,80 % |
1. 6. 1997 | 13,90 % |
1. 9. 1997 | 6,50 % |
1. 12. 1998 | 7,30 % |
1. 3. 1999 | 7,30 % |
1. 6. 1999 | 10,50 % |
1. 9. 1999 | 7,90 % |
1. 12. 1999 | 3,40 % |
1. 3. 2000 | 13,80 % |
1. 6. 2000 | 7,90 % |
1. 9. 2000 | 13,90 % |
1. 12. 2000 | 2,50 % |
1. 12. 2001 | 2,60 % |
1. 3. 2002 | 12,50 % |
1. 6. 2002 | 12,10 % |
1. 9. 2002 | 0,30 % |
1. 3. 2003 | 5,20 % |
1. 9. 2003 | 24,70 % |
1. 12. 2003 | 12,00 % |
1. 3. 2004 | 12,40 % |
1. 6. 2004 | 6,40 % |
1. 9. 2004 | 2,90 % |
1. 12. 2004 | 9,50 % |
1. 3. 2005 | 3,00 % |
1. 6. 2005 | 10,50 % |
1. 9. 2005 | 10,20 % |
1. 12. 2005 | 13,50 % |
1. 3. 2006 | 7,20 % |
1. 6. 2006 | 4,50 % |
1. 9. 2006 | 7,80 % |
1. 12. 2006 | 16,40 % |
1. 3. 2007 | 5,90 % |
1. 6. 2007 | 9,60 % |
1. 9. 2007 | 11,10 % |
1. 12. 2007 | 1,70 % |
1. 3. 2008 | 10,60 % |
1. 6. 2009 | 18,00 % |
1. 9. 2009 | 16,40 % |
1. 12. 2009 | 6,00 % |
1. 3. 2010 | 25,40 % |
1. 6. 2010 | 26,30 % |
1. 12. 2010 | 16,40 % |
1. 3. 2011 | 7,80 % |
1. 9. 2011 | 10,80 % |
1. 12. 2011 | 2,60 % |
1. 3. 2012 | 7,60 % |
1. 6. 2012 | 3,60 % |
1. 12. 2012 | 10,80 % |
1. 3. 2013 | 3,80 % |
1. 6. 2013 | 8,40 % |
1. 9. 2013 | 2,80 % |
1. 12. 2013 | 3,70 % |
1. 3. 2014 | 3,00 % |
1. 6. 2014 | 4,30 % |
1. 9. 2014 | 3,60 % |
1. 12. 2014 | 6,20 % |
1. 6. 2015 | 5,10 % |
1. 9. 2015 | 4,90 % |
1. 3. 2016 | 3,50 % |
1. 6. 2016 | 4,70 % |
1. 9. 2016 | 4,00 % |
1. 12. 2016 | 7,30 % |
1. 3. 2017 | 2,50 % |
1. 6. 2017 | 1,40 % |
1. 9. 2017 | 10,00 % |
1. 12. 2017 | 4,10 % |
1. 3. 2018 | 2,80 % |
1. 6. 2018 | 2,60 % |
1. 9. 2018 | 3,30 % |
1. 3. 2019 | 2,00 % |
1. 6. 2019 | 3,00 % |
1. 9. 2019 | 0,50 % |
1. 12. 2019 | 0,50 % |
1. 9. 2020 | 41,10 % |
1. 12. 2020 | 15,10 % |
1. 3. 2021 | 20,90 % |
1. 9. 2021 | 4,80 % |
1. 12. 2021 | 7,50 % |
1. 3. 2022 | 5,30 % |
1. 6. 2022 | 1,40 % |
1. 9. 2022 | 2,70 % |
1. 12. 2022 | 0,10 % |
1. 6. 2023 | 1,80 % |
1. 9. 2023 | 4,20 % |
1. 12. 2023 | 4,80 % |
1. 3. 2024 | 1,50 % |
Letna rast bruto domačega proizvoda (BDP) Zgodovina
Datum | Vrednost |
---|---|
1. 3. 2024 | 1,5 % |
1. 12. 2023 | 4,8 % |
1. 9. 2023 | 4,2 % |
1. 6. 2023 | 1,8 % |
1. 12. 2022 | 0,1 % |
1. 9. 2022 | 2,7 % |
1. 6. 2022 | 1,4 % |
1. 3. 2022 | 5,3 % |
1. 12. 2021 | 7,5 % |
1. 9. 2021 | 4,8 % |
Podobni makroekonomski kazalniki kot Letna rast bruto domačega proizvoda (BDP)
Ime | Trenutno | Prejšnji | Frekvenca |
---|---|---|---|
🇸🇬 BDP | 501,43 milijard USD | 498,47 milijard USD | Letno |
🇸🇬 BDP iz gradbeništva | 4,549 milijard SGD | 4,548 milijard SGD | Četrtletje |
🇸🇬 BDP iz oskrbovalnih dejavnosti | 1,601 milijard SGD | 1,556 milijard SGD | Četrtletje |
🇸🇬 BDP iz proizvodnje | 29,504 milijard SGD | 26,843 milijard SGD | Četrtletje |
🇸🇬 BDP iz storitev | 20,641 milijard SGD | 20,458 milijard SGD | Četrtletje |
🇸🇬 BDP iz transportnega sektorja | 8,81 milijard SGD | 8,634 milijard SGD | Četrtletje |
🇸🇬 BDP na prebivalca | 65.422,46 USD | 67.948,9 USD | Letno |
🇸🇬 BDP na prebivalca PPS | 127.543,55 USD | 132.468,93 USD | Letno |
🇸🇬 BDP po stalnih cenah | 138,943 milijard SGD | 136,076 milijard SGD | Četrtletje |
🇸🇬 Bruto investicije v osnovna sredstva | 32,328 milijard SGD | 31,253 milijard SGD | Četrtletje |
🇸🇬 Bruto nacionalni dohodek | 539,955 milijard SGD | 469,088 milijard SGD | Letno |
🇸🇬 Letno stopnjo rasti BDP | 2,7 % | 2,2 % | Četrtletje |
🇸🇬 Rast BDP skozi celo leto | 1,1 % | 3,8 % | Letno |
🇸🇬 Stopnja rasti BDP | 0,1 % | 1,2 % | Četrtletje |
Makro strani za druge države v Azija
- 🇨🇳Kitajska
- 🇮🇳Indija
- 🇮🇩Indonezija
- 🇯🇵Japonska
- 🇸🇦Savdska Arabija
- 🇰🇷Južna Koreja
- 🇹🇷Turčija
- 🇦🇫Afganistan
- 🇦🇲Armenija
- 🇦🇿Azerbajdžan
- 🇧🇭Bahrajn
- 🇧🇩Bangladeš
- 🇧🇹Butan
- 🇧🇳Brunej
- 🇰🇭Kambodža
- 🇹🇱Vzhodni Timor
- 🇬🇪Gruzija
- 🇭🇰Hongkong
- 🇮🇷Iran
- 🇮🇶Irak
- 🇮🇱Izrael
- 🇯🇴Jordanija
- 🇰🇿Kazahstan
- 🇰🇼Kuvajt
- 🇰🇬Kirgizistan
- 🇱🇦Laos
- 🇱🇧Libanon
- 🇲🇴Macao
- 🇲🇾Malezija
- 🇲🇻Maldivi
- 🇲🇳Mongolija
- 🇲🇲Mjanmar
- 🇳🇵Nepal
- 🇰🇵Severna Koreja
- 🇴🇲Oman
- 🇵🇰Pakistan
- 🇵🇸Palestina
- 🇵🇭Filipini
- 🇶🇦Katar
- 🇱🇰Šrilanka
- 🇸🇾Sirija
- 🇹🇼Tajvan
- 🇹🇯Tadžikistan
- 🇹🇭Tajska
- 🇹🇲Turkmenistan
- 🇦🇪Združeni arabski emirati
- 🇺🇿Uzbekistan
- 🇻🇳Vietnam
- 🇾🇪Jemen
Kaj je Letna rast bruto domačega proizvoda (BDP)
**Letni Povečanje BDP: Ključni Indikator Makroekonomskega Uspeha** Letni povečanje bruto domačega proizvoda (BDP) je eden izmed najpomembnejših kazalnikov, ki ga ekonomisti, analitiki in vlagatelji uporabljajo za oceno stanja in trenda gospodarstva določene države. Na spletni strani eulerpool, ki je namenjena prikazu makroekonomskih podatkov, jasno razumemo pomen natančnega in pravočasnega spremljanja letnega povečanja BDP, da bi zagotovili verodostojne in zanesljive informacije za naše uporabnike. Bruto domači proizvod (BDP) predstavlja skupno vrednost vseh končnih dobrin in storitev, proizvedenih v določenem obdobju znotraj meja neke države. To pomeni, da BDP vključuje tako potrošnjo gospodinjstev, zasebnih podjetij, javno porabo kot tudi neto izvoz (razliko med izvozom in uvozom). Letni povečanje BDP pa je mera, kako hitro se gospodarstvo povečuje ali zmanjšuje letno. Ta meritev je ključna, saj ponuja vpogled v temeljne gospodarske trende, ki so lahko usmerjevalni za oblikovanje ekonomske politike, investicij in poslovnih strategij. Merjenje letnega povečanja BDP je kompleksno in zahteva zbiranje in analizo različnih vrst podatkov, ki jih nato ekonomisti prilagodijo za sezonske vplive in druge dejavnike. Letni povečanje BDP pogosto izražamo v odstotkih in lahko služi kot indikator splošne gospodarske blaginje določene države. V primeru pozitivne rasti lahko sklepamo, da se gospodarstvo širi, kar običajno vodi do rasti zaposlovanja, višje plače in boljših življenjskih standardov. Negativna rast ali zmanjšanje letnega povečanja BDP običajno kaže na gospodarsko recesijo ali stagnacijo, ki lahko prinaša nasproten učinek – izgubo delovnih mest, nižje plače in zmanjšanje potrošniških izdatkov. Pri spremljanju letnega povečanja BDP igrajo pomembno vlogo različni dejavniki. Na primer, javna poraba je pogosto spodbujevalec gospodarske aktivnosti skozi ukrepe, kot so infrastrukturne investicije in socialne transferje. Ravno tako so investicije v zasebni sektor kritične, saj podjetja vlagajo v nove tehnologije, proizvodne kapacitete in zaposlovanje. Zasebna potrošnja predstavlja največji delež BDP in je ključen kazalnik zdravja gospodarstva, saj vzajemno vpliva na povpraševanje po dobrinah in storitvah. Nenazadnje, mednarodna trgovina in neto izvoz (razlika med izvozom in uvozom) imata pomembno vlogo – izvoz prinaša prihodek v državno gospodarstvo, medtem ko uvoz omogoča dostop do tujih izdelkov in surovin. Letno povečanje BDP je lahko vrednoteno tudi skozi različne perspektive – nominalno in realno. Nominalna rast BDP je merjena v trenutnih cenah in ne upošteva inflacije, medtem ko realna rast BDP prilagodi podatke za inflacijo, da odraža pravo vrednost rasti gospodarske aktivnosti. Realna rast BDP je tako bolj zanesljiva, saj zagotavlja natančnejšo sliko o dejanskem povečanju ekonomskega bogastva brez izkrivljanja, ki ga povzroča rast cen. Eden izmed načinov za izboljšanje razumevanja in napovedovanja trenda letnega povečanja BDP je uporaba naprednih modelov ekonomske analize in napovedi. Na spletni strani eulerpool uporabljamo vrhunske metode zbiranja podatkov in napovedovanja, vključno s časovnimi vrstami, regresijskimi modeli in makroekonomskimi simulacijami. Naša zavezanost k natančnosti, integriteti in aktualnosti podatkov nam omogoča, da našim uporabnikom nudimo dragocene vpoglede in informacije za sprejemanje informiranih odločitev. Monetarna politika centralnih bank je še en ključni dejavnik, ki vpliva na letno povečanje BDP. Spremembe obrestnih mer in druge instrumente denarne politike centralne banke uporabljajo za uravnavanje gospodarske aktivnosti. Z zmanjšanjem obrestnih mer lahko centralne banke spodbudijo posojanje in potrošnjo, kar lahko prispeva k rasti BDP. Nasprotno pa zvišanje obrestnih mer lahko ohladi gospodarsko aktivnost in zniža inflacijo. Fiskalna politika, ki vključuje vladne izdatke in davčne politike, prav tako igra ključno vlogo. Vlade lahko s povečanjem izdatkov za infrastrukturo, izobraževanje in zdravstvene storitve pospešijo gospodarsko rast. Davčne olajšave za podjetja in gospodinjstva lahko povečajo razpoložljiv dohodek za potrošnjo in investicije, kar pozitivno vpliva na letno povečanje BDP. Mednarodni makroekonomski dogodki, kot so gospodarske krize, vojne, trgovinske vojne in pandemije, imajo lahko prav tako močne vplive na letno povečanje BDP. Na primer, globalna finančna kriza leta 2008 je povzročila znatno zmanjšanje letne rasti BDP v mnogih državah. Pandemija COVID-19 je prinesla edinstvene izzive in pritiske na svetovno gospodarstvo, kar je privedlo do upada gospodarske aktivnosti in negativne rasti BDP v številnih državah. Na spletni strani eulerpool verjamemo, da je dostop do natančnih in zanesljivih podatkov o letnem povečanju BDP ključen za razumevanje in učinkovito upravljanje makroekonomskih trendov. Naša ekipa strokovnjakov se zavzeto trudi, da zagotavlja redno posodobljene podatke in analize, ki uporabnikom pomagajo pri sprejemanju informiranih odločitev na področju ekonomije, financ in naložb. V zaključku je merjenje letnega povečanja BDP nepogrešljiva komponenta makroekonomskega spremljanja. Pomaga razumeti kompleksne gospodarske dinamike in spremembe ter prispeva k boljšemu oblikovanju politik in strategij, ki podpirajo trajnostno gospodarsko rast. S spremljanjem letnega povečanja BDP lahko bolje ocenimo, kako dobro je gospodarstvo neke države prilagojeno aktualnim izzivom in priložnostim ter kako najbolje usmerjati prihodnje razvojne poti.