Naredi najboljše naložbe svojega življenja
Zagotovite si že od 2 evrov Norveška Stopnja rasti bruto domačega proizvoda (BDP)
Tečaj
Trenutna vrednost Stopnja rasti bruto domačega proizvoda (BDP) v Norveška je 1,6 %. Stopnja rasti bruto domačega proizvoda (BDP) v Norveška se je povečala na 1,6 % dne 1. 12. 2023, potem ko je bila 0,1 % dne 1. 3. 2023. Od 1. 6. 1978 do 1. 3. 2024 je bila povprečna vrednost BDP v Norveška 0,60 %. Najvišja vrednost vseh časov je bila dosežena dne 1. 9. 2021 s 4,10 %, medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena dne 1. 6. 2020 s −5,20 %.
Stopnja rasti bruto domačega proizvoda (BDP) ·
3 leta
5 let
10 let
25 let
Max
Stopnja rasti BDP | |
---|---|
1. 6. 1978 | 1,30 % |
1. 9. 1978 | 1,00 % |
1. 12. 1978 | 0,10 % |
1. 3. 1979 | 0,30 % |
1. 6. 1979 | 2,50 % |
1. 9. 1979 | 2,20 % |
1. 12. 1979 | 0,70 % |
1. 3. 1980 | 3,90 % |
1. 12. 1980 | 1,80 % |
1. 3. 1981 | 1,70 % |
1. 6. 1981 | 0,30 % |
1. 3. 1982 | 0,60 % |
1. 12. 1982 | 0,30 % |
1. 3. 1983 | 2,50 % |
1. 6. 1983 | 0,90 % |
1. 9. 1983 | 1,10 % |
1. 3. 1984 | 3,10 % |
1. 6. 1984 | 0,50 % |
1. 9. 1984 | 2,40 % |
1. 12. 1984 | 1,70 % |
1. 3. 1985 | 2,30 % |
1. 9. 1985 | 2,40 % |
1. 12. 1985 | 0,80 % |
1. 3. 1986 | 2,10 % |
1. 9. 1986 | 2,20 % |
1. 12. 1986 | 0,50 % |
1. 6. 1987 | 1,80 % |
1. 12. 1987 | 1,50 % |
1. 9. 1988 | 0,70 % |
1. 12. 1988 | 0,10 % |
1. 6. 1989 | 1,00 % |
1. 9. 1989 | 0,80 % |
1. 12. 1989 | 0,60 % |
1. 6. 1990 | 0,90 % |
1. 12. 1990 | 2,20 % |
1. 3. 1991 | 1,20 % |
1. 6. 1991 | 0,40 % |
1. 12. 1991 | 0,60 % |
1. 3. 1992 | 2,40 % |
1. 6. 1992 | 0,40 % |
1. 9. 1992 | 1,10 % |
1. 6. 1993 | 1,40 % |
1. 9. 1993 | 1,60 % |
1. 12. 1993 | 3,00 % |
1. 6. 1994 | 1,90 % |
1. 12. 1994 | 3,30 % |
1. 6. 1995 | 0,70 % |
1. 9. 1995 | 2,00 % |
1. 12. 1995 | 1,00 % |
1. 3. 1996 | 2,10 % |
1. 9. 1996 | 2,80 % |
1. 3. 1997 | 3,10 % |
1. 6. 1997 | 2,00 % |
1. 12. 1997 | 1,20 % |
1. 3. 1998 | 1,30 % |
1. 6. 1998 | 0,90 % |
1. 12. 1998 | 0,40 % |
1. 3. 1999 | 1,00 % |
1. 9. 1999 | 1,70 % |
1. 12. 1999 | 1,40 % |
1. 3. 2000 | 1,90 % |
1. 9. 2000 | 0,80 % |
1. 3. 2001 | 1,40 % |
1. 9. 2001 | 1,00 % |
1. 12. 2001 | 0,70 % |
1. 6. 2002 | 1,70 % |
1. 12. 2002 | 0,90 % |
1. 3. 2003 | 0,10 % |
1. 9. 2003 | 1,20 % |
1. 3. 2004 | 3,70 % |
1. 6. 2004 | 0,20 % |
1. 12. 2004 | 0,80 % |
1. 3. 2005 | 1,80 % |
1. 6. 2005 | 0,40 % |
1. 9. 2005 | 0,70 % |
1. 12. 2005 | 0,20 % |
1. 3. 2006 | 1,00 % |
1. 6. 2006 | 0,10 % |
1. 9. 2006 | 0,80 % |
1. 12. 2006 | 1,50 % |
1. 3. 2007 | 0,50 % |
1. 9. 2007 | 1,10 % |
1. 12. 2007 | 0,90 % |
1. 12. 2008 | 0,30 % |
1. 9. 2009 | 0,10 % |
1. 3. 2010 | 2,10 % |
1. 12. 2010 | 2,30 % |
1. 3. 2011 | 0,20 % |
1. 9. 2011 | 1,30 % |
1. 3. 2012 | 2,40 % |
1. 6. 2012 | 0,20 % |
1. 12. 2012 | 0,70 % |
1. 3. 2013 | 0,20 % |
1. 6. 2013 | 0,60 % |
1. 9. 2013 | 0,80 % |
1. 3. 2014 | 0,70 % |
1. 6. 2014 | 0,60 % |
1. 9. 2014 | 0,30 % |
1. 12. 2014 | 1,00 % |
1. 3. 2015 | 0,10 % |
1. 6. 2015 | 0,40 % |
1. 9. 2015 | 1,00 % |
1. 3. 2016 | 0,50 % |
1. 12. 2016 | 1,30 % |
1. 3. 2017 | 1,10 % |
1. 6. 2017 | 1,00 % |
1. 9. 2017 | 0,70 % |
1. 3. 2018 | 0,50 % |
1. 6. 2018 | 0,30 % |
1. 9. 2018 | 0,60 % |
1. 6. 2019 | 0,90 % |
1. 9. 2019 | 0,60 % |
1. 12. 2019 | 0,80 % |
1. 9. 2020 | 3,60 % |
1. 12. 2020 | 0,80 % |
1. 3. 2021 | 0,50 % |
1. 6. 2021 | 0,60 % |
1. 9. 2021 | 4,10 % |
1. 6. 2022 | 1,40 % |
1. 9. 2022 | 2,00 % |
1. 3. 2023 | 0,10 % |
1. 12. 2023 | 1,60 % |
Stopnja rasti bruto domačega proizvoda (BDP) Zgodovina
Datum | Vrednost |
---|---|
1. 12. 2023 | 1,6 % |
1. 3. 2023 | 0,1 % |
1. 9. 2022 | 2 % |
1. 6. 2022 | 1,4 % |
1. 9. 2021 | 4,1 % |
1. 6. 2021 | 0,6 % |
1. 3. 2021 | 0,5 % |
1. 12. 2020 | 0,8 % |
1. 9. 2020 | 3,6 % |
1. 12. 2019 | 0,8 % |
Podobni makroekonomski kazalniki kot Stopnja rasti bruto domačega proizvoda (BDP)
Ime | Trenutno | Prejšnji | Frekvenca |
---|---|---|---|
🇳🇴 BDP | 485,51 milijard USD | 593,73 milijard USD | Letno |
🇳🇴 BDP iz gradbeništva | 57,356 milijard NOK | 57,519 milijard NOK | Četrtletje |
🇳🇴 BDP iz javne uprave | 62,886 milijard NOK | 62,884 milijard NOK | Četrtletje |
🇳🇴 BDP iz kmetijstva | 5,783 milijard NOK | 5,598 milijard NOK | Četrtletje |
🇳🇴 BDP iz oskrbovalnih dejavnosti | 7,543 milijard NOK | 7,421 milijard NOK | Četrtletje |
🇳🇴 BDP iz proizvodnje | 61,715 milijard NOK | 61,127 milijard NOK | Četrtletje |
🇳🇴 BDP iz rudarstva | 1,441 milijard NOK | 1,574 milijard NOK | Četrtletje |
🇳🇴 BDP na prebivalca | 78.939,4 USD | 79.434,63 USD | Letno |
🇳🇴 BDP na prebivalca PPS | 90.500,85 USD | 91.068,6 USD | Letno |
🇳🇴 BDP po stalnih cenah | 1,131 Bio. NOK | 1,129 Bio. NOK | Četrtletje |
🇳🇴 Bruto investicije v osnovna sredstva | 242,481 milijard NOK | 261,503 milijard NOK | Četrtletje |
🇳🇴 Bruto nacionalni dohodek | 1,368 Bio. NOK | 1,202 Bio. NOK | Četrtletje |
🇳🇴 Letno stopnjo rasti BDP | −0,8 % | 0,4 % | Četrtletje |
🇳🇴 Mesečni BDP MoM | 0,6 % | −1 % | Mesečno |
🇳🇴 Rast BDP skozi celo leto | 0,5 % | 3 % | Letno |
🇳🇴 Rast BDP v ne-naftnem sektorju | 0,2 % | 0,3 % | Četrtletje |
Norveška je ena najbogatejših držav na svetu. Njeno bogastvo temelji na naravnih virih, vključno z nafto in plinom, hidroenergijo in ribami, ter podprto z razvito ladijsko industrijo. Sestavine BDP na strani izdatkov so: potrošnja gospodinjstev (41 odstotkov), bruto fiksne kapitalske formacije (24 odstotkov) in izdatki vlade (22 odstotkov). Izvoz blaga in storitev predstavlja 38 odstotkov BDP, medtem ko uvoz predstavlja 30 odstotkov, kar dodaja 8 odstotkov skupnega BDP.
Makro strani za druge države v Evropa
- 🇦🇱Albanija
- 🇦🇹Avstrija
- 🇧🇾Belorusija
- 🇧🇪Belgija
- 🇧🇦Bosna in Hercegovina
- 🇧🇬Bolgarija
- 🇭🇷Hrvaška
- 🇨🇾Ciper
- 🇨🇿Češka republika
- 🇩🇰Danska
- 🇪🇪Estonija
- 🇫🇴Ferski otoki
- 🇫🇮Finska
- 🇫🇷Francija
- 🇩🇪Nemčija
- 🇬🇷Grčija
- 🇭🇺Madžarska
- 🇮🇸Islandija
- 🇮🇪Irska
- 🇮🇹Italija
- 🇽🇰Kosovo
- 🇱🇻Latvija
- 🇱🇮Lihtenštajn
- 🇱🇹Litva
- 🇱🇺Luksemburg
- 🇲🇰Severna Makedonija
- 🇲🇹Malta
- 🇲🇩Moldavija
- 🇲🇨Monako
- 🇲🇪Črna gora
- 🇳🇱Nizozemska
- 🇵🇱Poljska
- 🇵🇹Portugalska
- 🇷🇴Romunija
- 🇷🇺Rusija
- 🇷🇸Srbija
- 🇸🇰Slovaška
- 🇸🇮Slovenija
- 🇪🇸Španija
- 🇸🇪Švedska
- 🇨🇭Švica
- 🇺🇦Ukrajina
- 🇬🇧Združeno kraljestvo
- 🇦🇩Andora
Kaj je Stopnja rasti bruto domačega proizvoda (BDP)
Rast BDP-ja (bruto domačega proizvoda) je eden izmed ključnih kazalnikov, ki se uporablja za merjenje ekonomske uspešnosti in zdravja države. Na spletni strani Eulerpool ponujamo podrobne in zanesljive informacije ter analize o gospodarski rasti, ki temeljijo na najnovejših podatkih in trendih. V nadaljevanju vam bomo podrobneje predstavili pomembnost rasti BDP-ja, dejavnike, ki vplivajo na to metriko, ter kako jih lahko uporabite za boljše razumevanje makroekonomskih gibanj. BDP ali bruto domači proizvod je vrednost vseh končnih dobrin in storitev, proizvedenih v nekem gospodarstvu v določenem časovnem obdobju. Merjenje rasti BDP-ja je ključnega pomena za oceno ekonomske rasti države in blaginje njenih prebivalcev. Povečanje BDP-ja kaže na to, da gospodarstvo raste in da je proizvodnja večja, kar običajno vodi do rasti zaposlenosti in višje življenjske ravni. Nasprotno pa lahko stagnacija ali zmanjšanje BDP-ja nakazuje na ekonomske težave, kot so recesija, visoka brezposelnost, zmanjšanje investicij in zaupanje potrošnikov. Rast BDP-ja je pogosto cilj ekonomske politike, saj večinoma pomeni izboljšanje splošnega gospodarskega stanja in dvig blaginje državljanov. Vendar pa bruto domači proizvod ni popoln kazalnik za merjenje gospodarskega napredka, saj ne upošteva vseh gospodarskih dejavnosti. Na primer, neformalna ekonomija in črni trg običajno niso vključeni v izračune BDP-ja, poleg tega pa ne odraža porazdelitve bogastva ali socialne neenakosti. Razumemo, da so dejavniki, ki vplivajo na rast BDP-ja, kompleksni in večplastni. Eden izmed glavnih virov rasti BDP-ja je povečanje porabe gospodinjstev. Kadar potrošniki porabijo več, podjetja povečajo proizvodnjo in zaposlijo več ljudi, kar naposled vodi do večje gospodarske aktivnosti. Investicije prav tako igrajo pomembno vlogo. Ko podjetja investirajo v nove tehnologije, opremo ali infrastrukturo, se produktivnost poveča, kar krepi gospodarsko rast. Poleg tega lahko investicije v raziskave in razvoj spodbudijo inovacije, kar vodi do novih izdelkov in storitev. Vladni izdatki predstavljajo še en pomemben dejavnik. Vlade lahko stimulirajo rast gospodarstva preko investiranje v infrastrukturo, zdravstvo, izobraževanje in druge osnovne storitve. Te investicije ne samo, da direktno povečajo proizvodnjo, temveč tudi položijo temelje za dolgoročno rast s povečanjem skupne produktivnosti. Neto izvozi - razlika med vrednostjo izvoženih in uvoženih dobrin in storitev - vplivajo na rast BDP. Države z močnim izvoznim sektorjem lahko doživijo veliko rast zahvaljujoč prilivom iz tujine. Pomembno je razumeti, da rast BDP-ja ni vedno enakomerna; lahko se razlikuje skozi različna obdobja in je odvisna od številnih dejavnikov, kot so tehnološke spremembe, demografski premiki, politična stabilnost, infrastruktura, naravni viri in ekonomske politike. Globalni gospodarski dejavniki, kot so svetovne finančne krize, preobrati v mednarodni trgovini in geopolitične napetosti, prav tako lahko vplivajo na nacionalno rast BDP-ja. Analiza rasti BDP-ja omogoča vpogled v trenutne ekonomske razmere in napoveduje prihodnje trende. Na spletni platformi Eulerpool vam omogočamo dostop do natančnih in ažurnih podatkov, s katerimi lahko spremljate in analizirate makroekonomske kazalnike različnih držav. Podatki o BDP-ju so brez dvoma kjučnega pomena za podjetja, investitorje, politične odločevalce in raziskovalce. Podjetja lahko podatke o rasti BDP-ja uporabijo za strateške odločitve glede širjenja, investicij, zaposlovanja in tržne usmeritve. Zaradi nihanj v gospodarskih razmerah, podjetja razumejo, kdaj je pravi trenutek za vstop na trg ali umik iz njega. Na primer, močna rast BDP-ja običajno pomeni ugodne poslovne razmere, vendar lahko vodi tudi do višje inflacije, kar bi lahko vplivalo na stroške poslovanja. Investitorji uporabljajo podatke o rasti BDP-ja za odločitve o naložbah. Kadar je gospodarska rast visoka, vrednosti delnic ponavadi rastejo, saj podjetja uživajo v višjih dobičkih. Nasprotno pa, kadar BDP stagnira ali upada, investitorji pogosto zmanjšajo izpostavljenost tveganjem in se usmerijo k manj tveganim naložbam. Politični odločevalci uporabljajo podatke o BDP-ju za oblikovanje in prilagajanje ekonomske politike. Na primer, v obdobjih visoke gospodarske rasti lahko centralne banke zvišajo obrestne mere, da preprečijo pregrevanje gospodarstva in nadzorujejo inflacijo. V času recesije ali nizke gospodarske rasti pa lahko vlade in centralne banke uporabijo stimulativne ukrepe, kot so zmanjšanje obrestnih mer, davčne olajšave ali povečanje javne porabe, da spodbudijo gospodarsko aktivnost. Raziskovalci in akademiki uporabljajo podatke o rasti BDP-ja za analizo učinkov različnih ekonomskih politik, raziskave o vplivu strukturnih sprememb na gospodarstvo ter za razvoj teorij in modelov ekonomske rasti. Na Eulerpool smo predani zagotavljanju visoko kakovostnih podatkov o rasti BDP-ja in drugih makroekonomskih kazalnikih. Naša uporabniško prijazna platforma omogoča enostaven dostop do interaktivnih grafikonov, podrobnih poročil in prilagodljivih filtrov, kar vam omogoča, da pridobite vpogled, ki ga potrebujete za sprejemanje premišljenih odločitev. Ne glede na to, ali ste poslovni vodja, investitor, politik ali raziskovalec, vam lahko naši podatki o rasti BDP-ja pomagajo bolje razumeti gospodarsko okolje in vam omogočajo, da se odzivate na spremembe hitro in učinkovito. Razumevanje in spremljanje rasti BDP-ja je ključnega pomena za vsakega, ki želi biti informiran o gospodarskih razmerah in trendih. Na spletni strani Eulerpool smo zavezani zagotavljanju najbolj zanesljivih in ažurnih podatkov, ki vam omogočajo, da ostanete na tekočem z gospodarskimi gibanji in sprejemate boljše odločitve. Pridružite se nam in izkoristite naše strokovno znanje in vire za svoj uspeh.