Naredi najboljše naložbe svojega življenja

Zagotovite si že od 2 evrov
Analyse
Profil
🇲🇻

Maldivi Vladni prihodki

Tečaj

2,869 milijard MVR
Sprememba +/-
-1,192 milijard MVR
Sprememba %
-34,40 %

Trenutna vrednost Vladni prihodki v Maldivi je 2,869 milijard MVR. Vladni prihodki v Maldivi so se zmanjšali na 2,869 milijard MVR dne 1. 2. 2024, potem ko so bili 4,061 milijard MVR dne 1. 1. 2024. Od 1. 8. 2014 do 1. 3. 2024 je bil povprečni BDP v Maldivi 1,85 milijard MVR. Vrh vseh časov je bil dosežen dne 1. 7. 2023 z 4,15 milijard MVR, medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena dne 1. 5. 2020 z 461,00 mio. MVR.

Vir: Maldives Monetary Authority

Vladni prihodki

  • 3 leta

  • 5 let

  • 10 let

  • 25 let

  • Max

Državni prihodki

Vladni prihodki Zgodovina

DatumVrednost
1. 2. 20242,869 milijard MVR
1. 1. 20244,061 milijard MVR
1. 12. 20232,849 milijard MVR
1. 11. 20232,215 milijard MVR
1. 10. 20232,563 milijard MVR
1. 9. 20231,819 milijard MVR
1. 8. 20232,481 milijard MVR
1. 7. 20234,147 milijard MVR
1. 6. 20233,039 milijard MVR
1. 5. 20232,483 milijard MVR
1
2
3
4
5
...
12

Podobni makroekonomski kazalniki kot Vladni prihodki

ImeTrenutnoPrejšnjiFrekvenca
🇲🇻
Dolžnost države do BDP
54,2 % of GDP58,9 % of GDPLetno
🇲🇻
Državna poraba
4,261 milijard MVR3,637 milijard MVRMesečno
🇲🇻
državni proračun
−13,8 % of GDP−11,6 % of GDPLetno
🇲🇻
Indeks korupcije
39 Points40 PointsLetno
🇲🇻
Razvrstitev koruptivnosti
93 85 Letno
🇲🇻
Vrednost državnega proračuna
−887 mio. MVR−768,6 mio. MVRMesečno

Kaj je Vladni prihodki

Kategorija "Državni prihodki" na naši spletni strani Eulerpool obsega širok spekter podatkov, ključnih za globoko razumevanje makroekonomskih razmer in politik. V tem kontekstu analiziramo različne oblike prihodkov, ki jih vlada države pridobiva skozi davčne in nedavčne vire. Državni prihodki predstavljajo temelj za financiranje javnih storitev, izvajanje vladnih politik in zagotavljanje ekonomske stabilnosti. Velik del državnih prihodkov temelji na davkih. Davki so obvezne dajatve, ki jih državljani in podjetja plačujejo vladi in vključujejo različne vrste, kot so dohodnina, davek na dodano vrednost (DDV), davek na podjetniške dobičke, trošarine in carine. Vsak od teh davkov ima svoje značilnosti in prispeva k strukturi državnega proračuna. Dohodnina je na primer pogosto progresivna, kar pomeni, da tisti z višjimi dohodki plačujejo višje odstotke. DDV je posredni davek, ki ga končni potrošnik plača ob nakupu blaga in storitev. Trošarine se običajno nalagajo na specifične izdelke, kot so alkohol, tobak in goriva, in služijo tudi kot orodje za uravnavanje porabe teh izdelkov. Poleg davčnih prihodkov država pridobiva tudi nedavčne prihodke, ki vključujejo prihodke iz državnega premoženja, divident državnih podjetij, prihodke iz kazni, pristojbin in drugih administrativnih prihodkov. Pomemben del nedavčnih prihodkov so tudi prihodki iz dohodkov državnih investicij in državnih skladov, ki pogosto igrajo ključno vlogo pri dolgoročnem finančnem načrtovanju in stabilizaciji državnega gospodarstva. Zbiranje in razporejanje državnih prihodkov ima pomembne posledice za gospodarsko politiko. Ekonomska politika držav skozi davčno politiko in upravljanje javnih financ direktno vpliva na makroekonomske indikatorje, kot so inflacija, zaposlovanje in gospodarska rast. Uravnoteženi državni proračuni so ključnega pomena za vzdrževanje ekonomskega zdravja države. Prekomerno zadolževanje na eni strani lahko vodi v težave s financiranjem dolgoročnih obveznosti, medtem ko lahko prekomerni presežki nakazujejo na neizkoriščen gospodarski potencial ali nezadostno vlaganje v infrastrukturo in javne storitve. Prav tako je pomembno, da država optimizira svojo davčno politiko za ustvarjanje konkurenčnega poslovnega okolja. Vpliv davkov na podjetništvo in investicije je velik, zato je nujno, da davčna politika ne zavira gospodarskega razvoja. Idealno davčno okolje bi bilo tisto, ki je pravično, enostavno za upravljanje in spodbuja produktivne gospodarske aktivnosti brez ustvarjanja nepotrebnih davčnih bremen. Spletna stran Eulerpool ponuja poglobljene podatke in analize o državnih prihodkih, kar omogoča analitikom, pri odločevalcem, institucijam in raziskovalcem, da pridobijo celosten vpogled v dinamiko državnih financ. Omogoča sledenje spremembam v zakonodaji, spremljanje trendov v obdavčitvi in ocenjevanje vplivov davčnih politik na gospodarstvo. Naši podatki vključujejo zgodovinske podatke in trenutne vrednosti, kar omogoča primerjalno analizo skozi čas in med različnimi državami. Podatki o državnih prihodkih so ključni tudi za investitorje, ki ocenjujejo finančno stabilnost držav pri svojih naložbenih odločitvah. Razumevanje virov in rabe državnih prihodkov je bistveno za ocenitev tveganjala pri vlaganju v državne obveznice ali druge oblike državnega dolga. Transparetne in dostopne informacije o javnih financah in fiskalnih politikah so zato nujne za tržne akterje, saj omogočajo zanesljivejše odločitve o investiranju. Naša platforma prav tako ponuja analitična orodja, ki omogočajo uporabnikom, da izdelujejo svoje prilagojene analize državnih prihodkov. S pomočjo vizualizacij in interaktivnih grafikonov lahko naši uporabniki analizirajo trende, napovedujejo prihodnji razvoj in oblikujejo strategije, ki temeljijo na natančnih številčnih podatkih. Eulerpool se zaveda pomembnosti podatkov za oblikovanje učinkovitih politik in strategij ter si prizadeva zagotavljati najvišjo raven strokovnosti in natančnosti. Naša ekipa strokovnjakov nenehno sledi razvoju na področju makroekonomije in državnih financ, da lahko ponudimo najbolj sveže in relevantne informacije. Za konec, razumevanje državnih prihodkov ni samo ključno za politične odločevalce in ekonomske analitike, temveč tudi za širšo javnost, ki je neposredno vključena v gospodarsko dogajanje preko plačevanja davkov in uporabe javnih storitev. Ozaveščenost o tem, kako vlada zbira in razporeja sredstva, ter učinki teh odločitev na gospodarstvo, so ključni za demokratično participacijo in transparentnost. Eulerpool je vaš partner pri raziskovanju in razumevanju teh kompleksnih, a nujnih ekonomskih pojmov in trendov.