Naredi najboljše naložbe svojega življenja
Zagotovite si že od 2 evrov Hrvaška Nakazila
Tečaj
Trenutna vrednost Nakazila v Hrvaška je 1,015 milijard EUR. Nakazila v Hrvaška so se povečala na 1,015 milijard EUR dne 1. 9. 2023, po tem, ko so bila 984,7 mio. EUR dne 1. 6. 2023. Od 1. 3. 2000 do 1. 12. 2023 je bil povprečni BDP v Hrvaška 537,03 mio. EUR. Najvišja vrednost vseh časov je bila dosežena dne 1. 12. 2023 s 1,02 milijard EUR, medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena dne 1. 3. 2000 z 280,50 mio. EUR.
Nakazila ·
3 leta
5 let
10 let
25 let
Max
Prenosi | |
---|---|
1. 3. 2000 | 280,50 mio. EUR |
1. 6. 2000 | 307,40 mio. EUR |
1. 9. 2000 | 334,60 mio. EUR |
1. 12. 2000 | 350,00 mio. EUR |
1. 3. 2001 | 316,00 mio. EUR |
1. 6. 2001 | 364,60 mio. EUR |
1. 9. 2001 | 354,80 mio. EUR |
1. 12. 2001 | 382,80 mio. EUR |
1. 3. 2002 | 377,20 mio. EUR |
1. 6. 2002 | 401,00 mio. EUR |
1. 9. 2002 | 389,20 mio. EUR |
1. 12. 2002 | 393,70 mio. EUR |
1. 3. 2003 | 366,20 mio. EUR |
1. 6. 2003 | 392,00 mio. EUR |
1. 9. 2003 | 389,10 mio. EUR |
1. 12. 2003 | 392,40 mio. EUR |
1. 3. 2004 | 384,40 mio. EUR |
1. 6. 2004 | 409,20 mio. EUR |
1. 9. 2004 | 407,10 mio. EUR |
1. 12. 2004 | 447,50 mio. EUR |
1. 3. 2005 | 375,30 mio. EUR |
1. 6. 2005 | 444,80 mio. EUR |
1. 9. 2005 | 403,50 mio. EUR |
1. 12. 2005 | 432,40 mio. EUR |
1. 3. 2006 | 413,60 mio. EUR |
1. 6. 2006 | 466,00 mio. EUR |
1. 9. 2006 | 386,80 mio. EUR |
1. 12. 2006 | 350,40 mio. EUR |
1. 3. 2007 | 361,10 mio. EUR |
1. 6. 2007 | 404,10 mio. EUR |
1. 9. 2007 | 402,20 mio. EUR |
1. 12. 2007 | 408,40 mio. EUR |
1. 3. 2008 | 364,70 mio. EUR |
1. 6. 2008 | 443,20 mio. EUR |
1. 9. 2008 | 394,50 mio. EUR |
1. 12. 2008 | 415,10 mio. EUR |
1. 3. 2009 | 352,30 mio. EUR |
1. 6. 2009 | 395,50 mio. EUR |
1. 9. 2009 | 389,90 mio. EUR |
1. 12. 2009 | 416,10 mio. EUR |
1. 3. 2010 | 395,00 mio. EUR |
1. 6. 2010 | 420,20 mio. EUR |
1. 9. 2010 | 402,30 mio. EUR |
1. 12. 2010 | 421,80 mio. EUR |
1. 3. 2011 | 432,60 mio. EUR |
1. 6. 2011 | 469,10 mio. EUR |
1. 9. 2011 | 460,30 mio. EUR |
1. 12. 2011 | 474,20 mio. EUR |
1. 3. 2012 | 460,80 mio. EUR |
1. 6. 2012 | 502,50 mio. EUR |
1. 9. 2012 | 479,00 mio. EUR |
1. 12. 2012 | 491,10 mio. EUR |
1. 3. 2013 | 480,70 mio. EUR |
1. 6. 2013 | 530,40 mio. EUR |
1. 9. 2013 | 485,10 mio. EUR |
1. 12. 2013 | 512,90 mio. EUR |
1. 3. 2014 | 471,10 mio. EUR |
1. 6. 2014 | 492,90 mio. EUR |
1. 9. 2014 | 504,20 mio. EUR |
1. 12. 2014 | 524,90 mio. EUR |
1. 3. 2015 | 513,00 mio. EUR |
1. 6. 2015 | 556,70 mio. EUR |
1. 9. 2015 | 542,20 mio. EUR |
1. 12. 2015 | 575,60 mio. EUR |
1. 3. 2016 | 508,90 mio. EUR |
1. 6. 2016 | 642,20 mio. EUR |
1. 9. 2016 | 608,80 mio. EUR |
1. 12. 2016 | 643,50 mio. EUR |
1. 3. 2017 | 615,10 mio. EUR |
1. 6. 2017 | 690,00 mio. EUR |
1. 9. 2017 | 634,70 mio. EUR |
1. 12. 2017 | 665,10 mio. EUR |
1. 3. 2018 | 644,90 mio. EUR |
1. 6. 2018 | 691,00 mio. EUR |
1. 9. 2018 | 674,50 mio. EUR |
1. 12. 2018 | 715,00 mio. EUR |
1. 3. 2019 | 677,50 mio. EUR |
1. 6. 2019 | 758,80 mio. EUR |
1. 9. 2019 | 766,30 mio. EUR |
1. 12. 2019 | 768,20 mio. EUR |
1. 3. 2020 | 730,60 mio. EUR |
1. 6. 2020 | 711,70 mio. EUR |
1. 9. 2020 | 725,80 mio. EUR |
1. 12. 2020 | 820,10 mio. EUR |
1. 3. 2021 | 793,10 mio. EUR |
1. 6. 2021 | 831,00 mio. EUR |
1. 9. 2021 | 811,70 mio. EUR |
1. 12. 2021 | 843,60 mio. EUR |
1. 3. 2022 | 856,50 mio. EUR |
1. 6. 2022 | 921,10 mio. EUR |
1. 9. 2022 | 936,40 mio. EUR |
1. 12. 2022 | 877,90 mio. EUR |
1. 3. 2023 | 914,90 mio. EUR |
1. 6. 2023 | 984,70 mio. EUR |
1. 9. 2023 | 1,01 milijard EUR |
Nakazila Zgodovina
Datum | Vrednost |
---|---|
1. 9. 2023 | 1,015 milijard EUR |
1. 6. 2023 | 984,7 mio. EUR |
1. 3. 2023 | 914,9 mio. EUR |
1. 12. 2022 | 877,9 mio. EUR |
1. 9. 2022 | 936,4 mio. EUR |
1. 6. 2022 | 921,1 mio. EUR |
1. 3. 2022 | 856,5 mio. EUR |
1. 12. 2021 | 843,6 mio. EUR |
1. 9. 2021 | 811,7 mio. EUR |
1. 6. 2021 | 831 mio. EUR |
Podobni makroekonomski kazalniki kot Nakazila
Ime | Trenutno | Prejšnji | Frekvenca |
---|---|---|---|
🇭🇷 Denarni tokovi | 376,2 mio. EUR | −2,026 milijard EUR | Četrtletje |
🇭🇷 Izvozi | 1,989 milijard EUR | 1,998 milijard EUR | Mesečno |
🇭🇷 Prihodi turistov | 2,532 mio. | 1,659 mio. | Mesečno |
🇭🇷 Proizvodnja surove nafte | 9,7 BBL/D/1K | 9,7 BBL/D/1K | Mesečno |
🇭🇷 Tekoči račun | −2,741 milijard EUR | −1,064 milijard EUR | Četrtletje |
🇭🇷 Tekoči račun do BDP | 1,1 % of GDP | −2,8 % of GDP | Letno |
🇭🇷 Terorizem indeks | 0 Points | 0 Points | Letno |
🇭🇷 Trgovinska bilanca | −1,611 milijard EUR | −1,613 milijard EUR | Mesečno |
🇭🇷 Tuje neposredne investicije | 1,025 milijard EUR | 800 EUR | Četrtletje |
🇭🇷 Uvozi | 2,997 milijard EUR | 3,727 milijard EUR | Mesečno |
🇭🇷 Uvozi zemeljskega plina | 8.687,186 Terajoule | 6.850,886 Terajoule | Mesečno |
🇭🇷 Zunanji dolg | 63,998 milijard EUR | 65,344 milijard EUR | Mesečno |
Na Hrvaškem se remitence nanašajo na pritoke tekočih in kapitalskih transferjev v gotovini in naravi, vključno s prenosi dohodkov migrantov in kratkoročnih zaposlenih (osebne remitence) ter pridobljenih pravic v socialnih ugodnostih (skupne remitence).
Makro strani za druge države v Evropa
- 🇦🇱Albanija
- 🇦🇹Avstrija
- 🇧🇾Belorusija
- 🇧🇪Belgija
- 🇧🇦Bosna in Hercegovina
- 🇧🇬Bolgarija
- 🇨🇾Ciper
- 🇨🇿Češka republika
- 🇩🇰Danska
- 🇪🇪Estonija
- 🇫🇴Ferski otoki
- 🇫🇮Finska
- 🇫🇷Francija
- 🇩🇪Nemčija
- 🇬🇷Grčija
- 🇭🇺Madžarska
- 🇮🇸Islandija
- 🇮🇪Irska
- 🇮🇹Italija
- 🇽🇰Kosovo
- 🇱🇻Latvija
- 🇱🇮Lihtenštajn
- 🇱🇹Litva
- 🇱🇺Luksemburg
- 🇲🇰Severna Makedonija
- 🇲🇹Malta
- 🇲🇩Moldavija
- 🇲🇨Monako
- 🇲🇪Črna gora
- 🇳🇱Nizozemska
- 🇳🇴Norveška
- 🇵🇱Poljska
- 🇵🇹Portugalska
- 🇷🇴Romunija
- 🇷🇺Rusija
- 🇷🇸Srbija
- 🇸🇰Slovaška
- 🇸🇮Slovenija
- 🇪🇸Španija
- 🇸🇪Švedska
- 🇨🇭Švica
- 🇺🇦Ukrajina
- 🇬🇧Združeno kraljestvo
- 🇦🇩Andora
Kaj je Nakazila
Remittances so pomemben del makroekonomskega okolja in predstavljajo ključen vir financiranja za številne države po svetu. Na Eulerpoolu, profesionalni spletni platformi za prikaz makroekonomskih podatkov, z velikim zanimanjem spremljamo gibanje remittances, saj razumemo njihov pomen in vpliv na globalno gospodarstvo. Remittances predstavljajo denarna nakazila, ki jih emigranti pošiljajo svojim družinam in prijateljem v matične države. Ta denarna sredstva so pogosto življenjske narave za prejemnike in igrajo ključno vlogo pri zmanjševanju revščine, izboljšanju zdravstvenega varstva, izobraževanja in splošnega življenjskega standarda. V mnogih državah v razvoju predstavljajo remittances pomemben delež bruto domačega proizvoda (BDP) in so pogosto večji od neposrednih tujih naložb ali uradne razvojne pomoči. Na globalnem nivoju remittances dosežejo več sto milijard ameriških dolarjev na leto. Do leta 2020 so remittances presegle 700 milijard dolarjev, kar priča o njihovi izjemni ekonomski pomembnosti. Največ remittances prihaja iz držav z visoko ekonomijo, kot so Združene države Amerike, Savdska Arabija, Rusija in Nemčija, medtem ko so glavni prejemniki države, kot so Indija, Kitajska, Mehika in Filipini. Remittances imajo tudi obsežne makroekonomske učinke. Prvič, povečujejo razpoložljiv dohodek gospodinjstev v prejemnih državah, kar vodi do povečane potrošnje in s tem povečane ekonomske aktivnosti. Drugič, remittances pomagajo ublažiti učinke ekonomske nestabilnosti, saj so pogosto bolj stabilen vir dohodka kot drugi kapitalski tokovi. V kriznih časih, kot je pandemija COVID-19, so remittances pogosto rasle, medtem ko so na drugih področjih beležili zmanjšanje. Poleg tega imajo remittances tudi pomemben vpliv na finančni sektor. Z večjo uporabe formalnih kanalov za pošiljanje denarja se povečuje tudi finančna integracija, saj prejemniki denarja pogosto odprejo bančne račune, da bi prejeli nakazila. To spodbuja razširitev finančnih storitev v državah z nizkim dohodkom. V pogoju prenosa denarja preko formalnih kanalov je pogosto nižja provizija, kar omogoča, da prejemniki prejmejo večji delež poslanega denarja. Remittances pa ne prinašajo le pozitivnih učinkov. Obstajajo tudi določeni izzivi in tveganja, povezana z njimi. Pomemben izziv je visoka cena prenosa denarja prek formalnih kanalov, kar lahko v nekaterih primerih doseže tudi več kot 10 % poslane vsote. To povzroča, da se številni zatekajo k neformalnim kanalom, kar pa povečuje tveganje pranja denarja in financiranja nelegalnih dejavnosti. Drug izziv predstavlja odvisnost prejemnih držav od remittances. Prekomerna odvisnost od teh tokov lahko vodi do »holandske bolezni« in zanemarjanja drugih sektorjev gospodarstva. Lokalna valuta lahko zaradi povečanega priliva tujih valut nerealno krepi svojo vrednost, kar poslabša konkurenčnost izvoznih izdelkov in storitev. Kljub tem izzivom remittances ostajajo ključen dejavnik gospodarske rasti in stabilnosti za številne države po svetu. Na Eulerpoolu sledimo tem trendom natančno in zagotavljamo natančne podatke ter analize, ki pomagajo poslovnim subjektom, raziskovalcem in oblikovalcem politik razumeti in izkoristiti potencial remittances. Eden izmed ključnih podatkov, ki ga sledimo, je vir remittances ter koliko dejansko prispevajo k BDP posamezne države. Na podlagi teh podatkov lahko ocenjujemo, kako so prejemni tokovi remittances povezani z gospodarsko uspešnostjo držav. Prav tako spremljamo spremembe v zakonodaji, ki vplivajo na stroške in varnost prenosa denarja, ter tehnološke inovacije, kot so mobilne denarnice in kriptovalute, ki vplivajo na prihodnost remittances. Pri analizi remittances upoštevamo tudi socialne vidike. Remittances pogosto spodbujajo migracijo, saj družine pošiljajo svoje člane v tujino z upanjem na boljše zaslužke. Na ta način remittances oblikujejo demografske trende in migrantske tokove, kar ima nadaljnje učinke na trg dela, javno upravljanje in socialno varnost. Za zaključek, remittances so nepogrešljiv del sodobnega makroekonomskega sistema z obsežnimi ekonomskimi in socialnimi vplivi. Na Eulerpoolu se zavezujemo, da bomo še naprej zagotavljali poglobljene in ažurne podatke o remittances, ki bodo v pomoč vsem, ki želijo razumeti ta kompleksen, a izjemno pomemben pojav v globalnem gospodarstvu.