Naredi najboljše naložbe svojega življenja
Zagotovite si že od 2 evrov Kazahstan Bruto domači proizvod (BDP) iz prometa
Tečaj
Trenutna vrednost Bruto domačega proizvoda (BDP) iz prometa v Kazahstan je 2,542 Bio. KZT. Bruto domači proizvod (BDP) iz prometa v Kazahstan je narasel na 2,542 Bio. KZT dne 1. 12. 2023, potem ko je bil 1,37 Bio. KZT dne 1. 9. 2023. Od 1. 3. 2007 do 1. 3. 2024 je bil povprečni BDP v Kazahstan 1,09 Bio. KZT. Najvišja vrednost vseh časov je bila dosežena dne 1. 12. 2022 z 2,61 Bio. KZT, medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena dne 1. 3. 2007 z 255,52 milijard KZT.
Bruto domači proizvod (BDP) iz prometa ·
3 leta
5 let
10 let
25 let
Max
BDP iz transportnega sektorja | |
---|---|
1. 3. 2007 | 255,52 milijard KZT |
1. 6. 2007 | 620,45 milijard KZT |
1. 9. 2007 | 1,01 Bio. KZT |
1. 12. 2007 | 1,48 Bio. KZT |
1. 3. 2008 | 307,73 milijard KZT |
1. 6. 2008 | 742,47 milijard KZT |
1. 9. 2008 | 1,17 Bio. KZT |
1. 12. 2008 | 1,77 Bio. KZT |
1. 3. 2009 | 324,76 milijard KZT |
1. 6. 2009 | 699,42 milijard KZT |
1. 9. 2009 | 1,16 Bio. KZT |
1. 12. 2009 | 1,87 Bio. KZT |
1. 3. 2010 | 291,46 milijard KZT |
1. 6. 2010 | 642,23 milijard KZT |
1. 9. 2010 | 1,11 Bio. KZT |
1. 12. 2010 | 1,75 Bio. KZT |
1. 3. 2011 | 359,36 milijard KZT |
1. 6. 2011 | 717,49 milijard KZT |
1. 9. 2011 | 1,29 Bio. KZT |
1. 12. 2011 | 1,94 Bio. KZT |
1. 3. 2012 | 413,01 milijard KZT |
1. 6. 2012 | 445,80 milijard KZT |
1. 9. 2012 | 576,09 milijard KZT |
1. 12. 2012 | 859,23 milijard KZT |
1. 3. 2013 | 501,25 milijard KZT |
1. 6. 2013 | 545,61 milijard KZT |
1. 9. 2013 | 651,79 milijard KZT |
1. 12. 2013 | 1,04 Bio. KZT |
1. 3. 2014 | 585,10 milijard KZT |
1. 6. 2014 | 621,20 milijard KZT |
1. 9. 2014 | 732,11 milijard KZT |
1. 12. 2014 | 1,21 Bio. KZT |
1. 3. 2015 | 723,13 milijard KZT |
1. 6. 2015 | 645,74 milijard KZT |
1. 9. 2015 | 745,84 milijard KZT |
1. 12. 2015 | 1,41 Bio. KZT |
1. 3. 2016 | 817,05 milijard KZT |
1. 6. 2016 | 806,80 milijard KZT |
1. 9. 2016 | 812,12 milijard KZT |
1. 12. 2016 | 1,44 Bio. KZT |
1. 3. 2017 | 903,00 milijard KZT |
1. 6. 2017 | 867,24 milijard KZT |
1. 9. 2017 | 917,44 milijard KZT |
1. 12. 2017 | 1,77 Bio. KZT |
1. 3. 2018 | 963,30 milijard KZT |
1. 6. 2018 | 1,02 Bio. KZT |
1. 9. 2018 | 1,07 Bio. KZT |
1. 12. 2018 | 2,01 Bio. KZT |
1. 3. 2019 | 1,08 Bio. KZT |
1. 6. 2019 | 1,16 Bio. KZT |
1. 9. 2019 | 1,17 Bio. KZT |
1. 12. 2019 | 2,18 Bio. KZT |
1. 3. 2020 | 1,19 Bio. KZT |
1. 6. 2020 | 906,89 milijard KZT |
1. 9. 2020 | 967,07 milijard KZT |
1. 12. 2020 | 1,76 Bio. KZT |
1. 3. 2021 | 1,08 Bio. KZT |
1. 6. 2021 | 1,04 Bio. KZT |
1. 9. 2021 | 1,16 Bio. KZT |
1. 12. 2021 | 2,44 Bio. KZT |
1. 3. 2022 | 1,28 Bio. KZT |
1. 6. 2022 | 1,20 Bio. KZT |
1. 9. 2022 | 1,29 Bio. KZT |
1. 12. 2022 | 2,61 Bio. KZT |
1. 3. 2023 | 1,34 Bio. KZT |
1. 6. 2023 | 1,43 Bio. KZT |
1. 9. 2023 | 1,37 Bio. KZT |
1. 12. 2023 | 2,54 Bio. KZT |
Bruto domači proizvod (BDP) iz prometa Zgodovina
Datum | Vrednost |
---|---|
1. 12. 2023 | 2,542 Bio. KZT |
1. 9. 2023 | 1,37 Bio. KZT |
1. 6. 2023 | 1,426 Bio. KZT |
1. 3. 2023 | 1,342 Bio. KZT |
1. 12. 2022 | 2,613 Bio. KZT |
1. 9. 2022 | 1,292 Bio. KZT |
1. 6. 2022 | 1,204 Bio. KZT |
1. 3. 2022 | 1,282 Bio. KZT |
1. 12. 2021 | 2,44 Bio. KZT |
1. 9. 2021 | 1,162 Bio. KZT |
Podobni makroekonomski kazalniki kot Bruto domači proizvod (BDP) iz prometa
Ime | Trenutno | Prejšnji | Frekvenca |
---|---|---|---|
🇰🇿 BDP | 261,42 milijard USD | 225,5 milijard USD | Letno |
🇰🇿 BDP iz gradbeništva | 1,123 Bio. KZT | 2,631 Bio. KZT | Četrtletje |
🇰🇿 BDP iz javne uprave | 542,876 milijard KZT | 699,707 milijard KZT | Četrtletje |
🇰🇿 BDP iz kmetijstva | 588,436 milijard KZT | 2,144 Bio. KZT | Četrtletje |
🇰🇿 BDP iz oskrbovalnih dejavnosti | 573,135 milijard KZT | 536,11 milijard KZT | Četrtletje |
🇰🇿 BDP iz proizvodnje | 7,377 Bio. KZT | 5,098 Bio. KZT | Četrtletje |
🇰🇿 BDP iz rudarstva | 3,273 Bio. KZT | 5,297 Bio. KZT | Četrtletje |
🇰🇿 BDP iz storitev | 23,834 Bio. KZT | 26,988 Bio. KZT | Četrtletje |
🇰🇿 BDP na prebivalca | 11.700,84 USD | 11.283,42 USD | Letno |
🇰🇿 BDP na prebivalca PPS | 35.452,97 USD | 34.188,21 USD | Letno |
🇰🇿 BDP po stalnih cenah | 25,666 Bio. KZT | 119,251 Bio. KZT | Četrtletje |
🇰🇿 Bruto investicije v osnovna sredstva | 31,764 Bio. KZT | 19,692 Bio. KZT | Četrtletje |
🇰🇿 Bruto nacionalni dohodek | 102,892 Bio. KZT | 83,952 Bio. KZT | Letno |
🇰🇿 Letno stopnjo rasti BDP | 3,7 % | 5,1 % | Četrtletje |
🇰🇿 Mesečni BDP YoY | 3,7 % | 3,9 % | Mesečno |
🇰🇿 Rast BDP skozi celo leto | 5,1 % | 3,2 % | Letno |
Makro strani za druge države v Azija
- 🇨🇳Kitajska
- 🇮🇳Indija
- 🇮🇩Indonezija
- 🇯🇵Japonska
- 🇸🇦Savdska Arabija
- 🇸🇬Singapur
- 🇰🇷Južna Koreja
- 🇹🇷Turčija
- 🇦🇫Afganistan
- 🇦🇲Armenija
- 🇦🇿Azerbajdžan
- 🇧🇭Bahrajn
- 🇧🇩Bangladeš
- 🇧🇹Butan
- 🇧🇳Brunej
- 🇰🇭Kambodža
- 🇹🇱Vzhodni Timor
- 🇬🇪Gruzija
- 🇭🇰Hongkong
- 🇮🇷Iran
- 🇮🇶Irak
- 🇮🇱Izrael
- 🇯🇴Jordanija
- 🇰🇼Kuvajt
- 🇰🇬Kirgizistan
- 🇱🇦Laos
- 🇱🇧Libanon
- 🇲🇴Macao
- 🇲🇾Malezija
- 🇲🇻Maldivi
- 🇲🇳Mongolija
- 🇲🇲Mjanmar
- 🇳🇵Nepal
- 🇰🇵Severna Koreja
- 🇴🇲Oman
- 🇵🇰Pakistan
- 🇵🇸Palestina
- 🇵🇭Filipini
- 🇶🇦Katar
- 🇱🇰Šrilanka
- 🇸🇾Sirija
- 🇹🇼Tajvan
- 🇹🇯Tadžikistan
- 🇹🇭Tajska
- 🇹🇲Turkmenistan
- 🇦🇪Združeni arabski emirati
- 🇺🇿Uzbekistan
- 🇻🇳Vietnam
- 🇾🇪Jemen
Kaj je Bruto domači proizvod (BDP) iz prometa
Bruto domači proizvod (BDP) iz transporta je ključen kazalec, ki nam pomaga razumeti pomembnost transportnega sektorja v nacionalnem gospodarstvu. Na naši spletni strani, Eulerpool, strokovno prikazujemo makroekonomske podatke, med katerimi je tudi BDP iz transporta. Ta kategorija je neizmerno pomembna za analizo gospodarske uspešnosti in stabilnosti, saj transport neposredno vpliva na skoraj vse druge gospodarske dejavnosti. Transportni sektor vključuje širok spekter dejavnosti: cestni, železniški, letalski in pomorski promet, pa tudi storitve skladiščenja in distribucije. Prispevek transporta k BDP ni le indikator fizičnega pretoka blaga in storitev, temveč tudi odraz infrastrukture, tehnologij in učinkovitosti, ki jih država poseduje. Transport omogoča mobilnost delovne sile, distribucijo končnih izdelkov in surovin ter prispeva k gospodarski povezanosti regij. Gospodarski analitiki in oblikovalci politik natančno spremljajo BDP iz transporta zaradi njegove vloge pri spodbujanju gospodarske rasti. Ko analiziramo ta kazalec, lahko denimo ugotovimo, kako spremembe v transportni infrastrukturi vplivajo na celotno gospodarsko aktivnost. Prav tako lahko opazujemo, kako se inovacije in tehnološki napredek v transportnem sektorju prelivajo v druge gospodarske sektorje. Pa tudi, kakšen vpliv imajo politične odločitve, kot so davčne olajšave za transportna podjetja ali investicije v razvoj prometne infrastrukture, na dolgoročno gospodarsko rast. Podrobnejše analize BDP iz transporta nam omogočajo vpogled v regionalne razlike in specializacije znotraj države. Na primer, lahko primerjamo gospodarsko uspešnost regij s dobro razvito prometno infrastrukturo z manj razvitimi regijami ter ugotovimo, katere reforme ali investicije so najbolj potrebne za uravnoteženo gospodarsko rast. Identifikacija tovrstnih vrzeli in priložnosti je bistvenega pomena za dvig skupne produktivnosti in konkurenčnosti na nacionalni in mednarodni ravni. Stalen porast urbanizacije in rast svetovnega prebivalstva povečujeta povpraševanje po učinkovitem in trajnostnem transportnem sistemu. Okoljski izzivi, povezani z emisijami iz transporta, prav tako vplivajo na oblikovanje politik in investiranje v zelene tehnologije. V tem kontekstu je spremljanje BDP iz transporta še kako pomembno, saj nam omogoča, da ocenimo, kako uspešne so zeleni projekti in okoljske strategije. Segment trajnostnega transporta in njegovega vpliva na BDP tako postaja vse pomembnejši pri analizi makroekonomskih podatkov. Pomembno je tudi poudariti, da transportni sektor vpliva na socialno kohezijo in kakovost življenja državljanov. Dostopnost do transportnih storitev je bistvenega pomena za enako porazdelitev gospodarskih priložnosti. Brez ustrezne transportne infrastrukture so regije manj povezanih in težje dostopne, kar vpliva na možnosti za izobraževanje, zaposlitev in zdravstvene storitve. Zato je analiza podatkov o BDP iz transporta pomembna tudi z vidika socialnega in regionalnega razvoja. Poleg tega transportni sektor spodbuja naložbe in povečuje gospodarsko aktivnost s povezovanjem lokalnih trgov z mednarodnimi trgi. Globalizacija in rast mednarodne trgovine sta neločljivo povezani z razvojem transportne infrastrukture. Dobri pogoji v transportnem sektorju omogočajo učinkovitost in konkurenčnost na svetovnem trgu, hkrati pa prinašajo tudi tveganja in izzive, ki jih je treba skrbno spremljati in analizirati. Naša spletna stran, Eulerpool, ponuja natančne in ažurne informacije o BDP iz transporta, da lahko uporabniki pridobijo celovit vpogled v to, kako se transportni sektor razvija in kako vpliva na širše gospodarsko okolje. Z uporabo natančnih podatkov in analitičnih orodij omogočamo vpogled v trende, ki oblikujejo prihodnost transportne industrije in celotnega gospodarstva. Združujemo podatke iz različnih virov in jih predstavljamo na uporabniku prijazen način, kar strokovnjakom omogoča, da hitro in učinkovito analizirajo ključne kazalce. Naš cilj je podpirati poslovne odločevalce, vladne institucije in raziskovalce pri njihovem delu z zagotavljanjem verodostojnih in uporabnih makroekonomskih podatkov. BDP iz transporta je ključen del širše slike nacionalne gospodarske uspešnosti. Za celovito razumevanje njegovega vpliva je potrebno spremljati tudi druge povezane kazalce, kot so investicije v infrastrukturo, zasedenost delovne sile v transportnem sektorju, inovacije in uporaba novih tehnologij. Z napredno analitiko in dostopom do celovite baze podatkov lahko v Eulerpool pomagamo boljše razumeti in izkoristiti potencial transportnega sektorja za gospodarsko rast in razvoj. Priporočamo vam, da redno spremljate naše posodobitve in izkoristite naše orodje za analizo BDP iz transporta ter drugih makroekonomskih kazalcev. Tako boste vedno na tekočem z najnovejšimi trendi in lahko pravočasno odzvali na spremembe v gospodarstvu. Eulerpool je vaš zanesljiv partner pri iskanju in analiziranju makroekonomskih podatkov, kar vam olajša poslovanje in prispeva k boljši konkurenčnosti na trgu.