Naredi najboljše naložbe svojega življenja

Zagotovite si že od 2 evrov
Analyse
Profil
🇿🇦

Južna Afrika Stopnja korupcije

Tečaj

83
Sprememba +/-
+11
Sprememba %
+14,19 %

Trenutna vrednost Stopnja korupcije v Južna Afrika je 83 . Stopnja korupcije v Južna Afrika se je povečala na 83 dne 1. 1. 2023, potem ko je bila 72 dne 1. 1. 2022. Od 1. 1. 1996 do 1. 1. 2023 je povprečni BDP v Južna Afrika znašal 55,21 . Najvišjo vrednost vseh časov je bilo doseženo dne 1. 1. 2023 z 83,00 , medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena dne 1. 1. 1996 z 23,00 .

Vir: Transparency International

Stopnja korupcije

  • 3 leta

  • 5 let

  • 10 let

  • 25 let

  • Max

Razvrstitev koruptivnosti

Stopnja korupcije Zgodovina

DatumVrednost
1. 1. 202383
1. 1. 202272
1. 1. 202170
1. 1. 202069
1. 1. 201970
1. 1. 201873
1. 1. 201771
1. 1. 201664
1. 1. 201561
1. 1. 201467
1
2
3

Podobni makroekonomski kazalniki kot Stopnja korupcije

ImeTrenutnoPrejšnjiFrekvenca
🇿🇦
Dolžnost države do BDP
72,2 % of GDP72,8 % of GDPLetno
🇿🇦
Državna poraba
168,644 milijard ZAR183,18 milijard ZARMesečno
🇿🇦
Državni dolg
75,097 milijard USD70,245 milijard USDČetrtletje
🇿🇦
Državni prihodki
90,597 milijard ZAR185,247 milijard ZARMesečno
🇿🇦
državni proračun
−4,9 % of GDP−4,2 % of GDPLetno
🇿🇦
Indeks korupcije
41 Points43 PointsLetno
🇿🇦
Javni izdatki
915,797 milijard ZAR918,141 milijard ZARČetrtletje
🇿🇦
vojaški izdatki
2,781 milijard USD3,11 milijard USDLetno
🇿🇦
Vrednost državnega proračuna
−12,78 milijard ZAR−78,05 milijard ZARMesečno

Indeks zaznave korupcije razvršča države in ozemlja glede na to, kako koruptiven je zaznan njihov javni sektor. Uvrstitev določene države ali ozemlja označuje njegov položaj v primerjavi z drugimi državami in ozemlji v indeksu.

Kaj je Stopnja korupcije

Korupcijski rang je ključni kazalnik za analizo makroekonomskega okolja posamezne države, ki odraža raven politične in poslovne integritete. Na spletni strani eulerpool, kjer ponujamo celovit prikaz makroekonomskih podatkov, želimo poudariti pomembnost kazalnika korupcijskega ranga v Sloveniji ter njegovo vpliv na širše družbeno-gospodarsko okolje. Korupcija, definirana kot zloraba pooblastil za osebne koristi, je eden glavnih izzivov, s katerimi se soočajo države po svetu. Ne pregledno delovanje institucij, podkupljivost uradnikov in nedoslednost pri izvajanju zakonov negativno vplivajo na gospodarstvo, zaupanje javnosti in investicijsko klimo. Korupcijski rang, ki ga objavljajo različne mednarodne organizacije, tako daje vpogled v zaznano raven korupcije v določeni državi in je ključnega pomena za investitorje, podjetja in oblikovalce politik. V Sloveniji, kot članici Evropske Unije in OECD, se vprašanje korupcije zelo resno obravnava. Kljub temu so občasni škandali in nezadovoljstvo javnosti glede transparentnosti delovanja oblasti prisotni. Zato je spremljanje korupcijskega ranga pomembno za razumevanje, v kakšni meri se uspešno izvajajo ukrepi protikorupcijskih politik ter kakšni so izzivi na poti k večji integriteti in preglednosti. Kazalnik korupcijskega ranga se običajno izrazi s številčno lestvico, kjer nižja številka pomeni manj korupcije, višja pa več. Mednarodne organizacije, ki izvajajo tovrstne raziskave, vključujejo Transparency International z indeksom zaznave korupcije (CPI), Svetovno banko z nadzornimi kazalniki upravljanja ter drugi. Naša spletna stran eulerpool redno posodablja podatke teh kazalnikov, kar omogoča uporabnikom, da natančno spremljajo spremembe v korupcijskem rangu Slovenije skozi čas. Korupcijski rang in njegov vpliv na gospodarstvo je kompleksen in široko raziskovan pojav. Korupcija lahko na različne načine ovira gospodarsko rast: zmanjšuje domače in tuje naložbe, povečuje stroške poslovanja in vodi v neučinkovito rabo virov. Podjetja, ki iščejo stabilno in napovedljivo poslovno okolje, pogosto upoštevajo korupcijski rang držav pri odločanju o tem, kje bodo vlagala. Nižji korupcijski rang običajno pomeni večjo verjetnost za privabljanje neposrednih tujih investicij in dolgoročno gospodarsko stabilnost. Poleg gospodarskih posledic, korupcija vpliva tudi na socialno pravičnost in enakost. V državah z visoko stopnjo korupcije lahko vlada porabi manj sredstev za javne storitve, kot so zdravstvo, izobraževanje in infrastruktura, kar negativno vpliva na kakovost življenja prebivalcev. Te države se soočajo tudi z večjimi socialnimi neenakostmi in nižjim zaupanjem v javne institucije, kar vodi v širše družbene napetosti. V Sloveniji se v zadnjih letih izvaja več iniciativ za boj proti korupciji, vključujoč izboljšanje zakonodaje ter krepitev institucij, kot je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Uspešnost teh ukrepov se odraža v premikih na lestvici korupcijskega ranga, kar jasno kaže na napredek ali nazadovanje. Naša spletna stran eulerpool omogoča podroben pregled teh sprememb in ponuja zgodovinske podatke, ki jih lahko uporabniki analizirajo za boljše razumevanje dolgoročnih trendov. Pomemben vidik analize korupcijskega ranga je tudi mednarodna primerjava. Slovenija, kot relativno majhna in odprta ekonomija, se mora nenehno primerjati z drugimi državami, zlasti znotraj EU in OECD, da lahko bolje razume svoje prednosti in slabosti. Na eulerpool uporabnikom omogočamo enostavno primerjavo korupcijskega ranga Slovenije z drugimi državami, kar je ključnega pomena za oblikovanje in prilagajanje politik. Na spletni strani eulerpool si prizadevamo za visoko raven kakovosti podatkov in njihovo dostopnost. Korupcijski rang Slovenije, kot pomemben element našega makroekonomskega prikaza, je zato redno posodobljen in podprt z dodatnimi analizami in vpogledi. Naš cilj je omogočiti uporabnikom, da imajo dostop do zanesljivih in aktualnih informacij, ki jih potrebujejo za informirane odločitve. V zaključku lahko povzamemo, da je korupcijski rang kritičen kazalnik za ocenjevanje makroekonomskega okolja in družbenih razmer v Sloveniji. Na eulerpool se zavedamo njegovega pomena in s ponosom nudimo uporabnikom podrobne in ažurne podatke ter analize, ki jim pomagajo pri razumevanju in spremljanju stanja korupcije v državi. Vedno smo tu, da vas podpiramo pri vaših analizah in odločitvah z najnovejšimi in najzanesljivejšimi makroekonomskimi podatki.