Naredi najboljše naložbe svojega življenja

Zagotovite si že od 2 evrov
Analyse
Profil
🇯🇵

Japonska Stopnja lastništva stanovanj

Tečaj

61,7 %
Sprememba +/-
+0,6 %
Sprememba %
+0,98 %

Trenutna vrednost Stopnja lastništva stanovanj v Japonska je 61,7 %. Stopnja lastništva stanovanj v Japonska se je povečala na 61,7 % dne 1. 1. 2013, potem ko je bila 61,1 % dne 1. 1. 2008. Od 1. 1. 1988 do 1. 1. 2018 je bil povprečni BDP v Japonska 60,94 %. Najvišjo vrednost vseh časov smo dosegli na 1. 1. 2013 z 61,70 %, medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena na 1. 1. 1993 z 59,80 %.

Vir: Statistics Bureau of Japan

Stopnja lastništva stanovanj

  • 3 leta

  • 5 let

  • 10 let

  • 25 let

  • Max

Delež lastništva domov

Stopnja lastništva stanovanj Zgodovina

DatumVrednost
1. 1. 201361,7 %
1. 1. 200861,1 %
1. 1. 200361,2 %
1. 1. 199860,3 %
1. 1. 199359,8 %
1. 1. 198861,3 %
1

Podobni makroekonomski kazalniki kot Stopnja lastništva stanovanj

ImeTrenutnoPrejšnjiFrekvenca
🇯🇵
Cene stanovanjskih nepremičnin
2,76 %2,03 %Četrtletje
🇯🇵
Gradbena dela
68.548 Units66.819 UnitsMesečno
🇯🇵
Gradbena naročila
−19,7 %2,1 %Mesečno
🇯🇵
Razmerje med ceno in najemnino
131,617 130,538 Četrtletje
🇯🇵
Stanovanjski indeks
124,14 points123,45 pointsMesečno
🇯🇵
Začetki gradenj YoY
−0,6 %−5,1 %Mesečno

Anketa o statistiki hiš in zemljišč se izvaja vsakih 5 let in v okviru ankete izbere hiše in gospodinjstva, ki živijo v takšnih hišah, iz anketnega območja.

Kaj je Stopnja lastništva stanovanj

Stopnja lastništva stanovanj je eden najbolj ključnih makroekonomskih kazalnikov, saj ponuja vpogled v finančno stabilnost in blaginjo prebivalstva določene države. Na spletni strani Eulerpool, ki je namenjena prikazu makroekonomskih podatkov, vam želimo ponuditi poglobljeno analizo tega pomembnega indikatorja, predvsem v slovenskem kontekstu. Stopnja lastništva stanovanj namreč predstavlja delež gospodinjstev, ki imajo v lasti svoja stanovanja ali hiše, in ta delež je lahko ključen za analizo tako socialnih kot ekonomskih vidikov državne politike in gospodarskega okolja. V Sloveniji je lastništvo stanovanj globoko zasidrano v kulturni tradiciji in finančnem načrtovanju prebivalcev. Visoka stopnja lastništva stanovanj v državi je pogosto povezovana z občutkom varnosti in stabilnosti, kar je še posebej izrazito med starejšim prebivalstvom. Glede na statistične podatke je Slovenija ena izmed držav z najvišjo stopnjo lastništva stanovanj v Evropi. Ta visok delež je posledica več dejavnikov, vključno z zgodovinskimi in političnimi okoliščinami, saj so bila v preteklosti številna stanovanja privatizirana. Zgodovinsko gledano je Slovenija dosegla visoko stopnjo lastništva predvsem zaradi privatizacije stanovanjskih nepremičnin v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. V letih po osamosvojitvi je država omogočila prebivalstvu, da so poceni odkupovali stanovanja, v katerih so živeli kot najemniki. Ta proces je neposredno vodil k dvigu stopnje lastništva stanovanj, ki se je ohranila do danes. Po drugi strani pa visoka stopnja lastništva stanovanj pomeni tudi nekatere izzive. Ena izmed perečih težav je omejena mobilnost delovne sile, saj imajo lastniki stanovanj manjšo verjetnost, da se bodo zaradi dela preselili v drugo regijo ali državo. To lahko ovira gospodarski razvoj in prilagodljivost trga dela. Poleg tega visoka stopnja lastništva pogosto vodi v nižje razmerje najemnih stanovanj, kar lahko vpliva na cene najema in dostopnost stanovanj za mlade ter mobilno prebivalstvo. Ekonomisti pogosto izpostavljajo, da je uravnoteženo razmerje med lastništvom in najemništvom ključnega pomena za vzpostavitev stabilnega in prilagodljivega stanovanjskega trga. V Sloveniji pa je prej opisano razmerje med obema vrstama stanovanjskih rešitev nekoliko neuravnoteženo, kar lahko povzroča pritisk na cenovni trg nepremičnin. Posledično se pogosto pojavljajo razprave o potrebnih reformah na področju stanovanjske politike, ki bi lahko spodbudile večjo dostopnost in raznolikost stanovanjskih možnosti. Prav tako je zanimivo opazovati, kako se je stopnja lastništva stanovanj gibala v različnih demografskih in regionalnih skupinah. V večjih mestih, kot sta Ljubljana in Maribor, je stopnja lastništva stanovanj nekoliko nižja kot v manjših krajih, kar lahko pripišemo višjim cenam nepremičnin in večji prisotnosti trga najemnih stanovanj. Mlajša generacija se prav tako vse pogosteje odloča za najem namesto nakupa, kar je lahko posledica višjih začetnih stroškov nakupa in finančne nestabilnosti, povezane z gospodarsko nepredvidljivostjo. Še en pomemben vidik stopnje lastništva stanovanj je povezava z bančnim sektorjem in finančnim trgom. V Sloveniji so hipotekarna posojila glavni vir financiranja nakupa stanovanj. Spremembe v obrestnih merah, bančnih politikah in dostopnosti kreditov lahko neposredno vplivajo na stopnjo lastništva stanovanj. V obdobjih nizkih obrestnih mer se običajno poveča dostopnost kreditov, kar lahko vodi v višji delež lastniško pridobljenih nepremičnin. Nasprotno pa lahko zaostritev bančnih pogojev in zvišanje obrestnih mer vodi v zmanjšanje števila novih posojil in s tem zmanjšanje stopnje lastništva. V zadnjih letih je pandemija COVID-19 prav tako močno vplivala na trg nepremičnin. Mnoge družine so opazile pomembnost lastniškega stanovanja kot zavetišča in varnega prostora, kar je spodbudilo povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah. Hkrati pa so ekonomske posledice pandemije povzročile finančne stiske in negotovost, kar je vplivalo na sposobnost številnih prebivalcev za pridobitev hipotekarnega posojila. Za nadaljnje spremljanje stopnje lastništva stanovanj v Sloveniji je ključnega pomena sistematično in redno zbiranje podatkov. Naša spletna stran Eulerpool se zavzema za zagotavljanje ažurnih in natančnih informacij, ki vam bodo omogočile vpogled v makroekonomske trende in dinamiko stanovanjskega trga. S tem prispevamo k boljši razumljivosti in transparentnosti, kar je ključnega pomena za vse deležnike, od posameznikov, ki razmišljajo o nakupu stanovanj, do analitikov in izdelovalcev politik. Za konec je pomembno izpostaviti, da stopnja lastništva stanovanj ni le statistični podatek, temveč odraža širok spekter družbenih, ekonomskih in kulturnih dejavnikov. Razumevanje teh dejavnikov nam omogoča, da bolje razumemo potrebe in želje prebivalcev, pa tudi izzive, s katerimi se sooča stanovanjski trg v Sloveniji. Na spletni strani Eulerpool bomo zato še naprej namenjali posebno pozornost temu kazalniku in njegovemu vplivu na celotno makroekonomsko sliko države.