Naredi najboljše naložbe svojega življenja
Zagotovite si že od 2 evrov Irak Stopnja obveznih rezerv
Tečaj
Trenutna vrednost Stopnja obveznih rezerv v Irak je 10 %. Stopnja obveznih rezerv v Irak je upadla na 10 % dne 1. 4. 2024, potem ko je bila 10 % dne 1. 3. 2024. Od 1. 1. 2009 do 1. 5. 2024 je bil povprečni BDP v Irak 15,29 %. Najvišja vrednost vseh časov je bila dosežena dne 1. 1. 2009 z 25,00 %, medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena dne 1. 12. 2023 z 10,00 %.
Stopnja obveznih rezerv ·
3 leta
5 let
10 let
25 let
Max
Razmerje denarnih rezerv | |
---|---|
1. 1. 2009 | 25,00 % |
1. 2. 2009 | 25,00 % |
1. 3. 2009 | 25,00 % |
1. 4. 2009 | 25,00 % |
1. 5. 2009 | 25,00 % |
1. 6. 2009 | 25,00 % |
1. 7. 2009 | 25,00 % |
1. 8. 2009 | 25,00 % |
1. 9. 2009 | 25,00 % |
1. 10. 2009 | 25,00 % |
1. 11. 2009 | 25,00 % |
1. 12. 2009 | 25,00 % |
1. 1. 2010 | 25,00 % |
1. 2. 2010 | 25,00 % |
1. 3. 2010 | 25,00 % |
1. 4. 2010 | 20,00 % |
1. 5. 2010 | 20,00 % |
1. 6. 2010 | 20,00 % |
1. 7. 2010 | 20,00 % |
1. 8. 2010 | 15,00 % |
1. 9. 2010 | 15,00 % |
1. 10. 2010 | 15,00 % |
1. 11. 2010 | 15,00 % |
1. 12. 2010 | 15,00 % |
1. 1. 2011 | 15,00 % |
1. 2. 2011 | 15,00 % |
1. 3. 2011 | 15,00 % |
1. 4. 2011 | 15,00 % |
1. 5. 2011 | 15,00 % |
1. 6. 2011 | 15,00 % |
1. 7. 2011 | 15,00 % |
1. 8. 2011 | 15,00 % |
1. 9. 2011 | 15,00 % |
1. 10. 2011 | 15,00 % |
1. 11. 2011 | 15,00 % |
1. 12. 2011 | 15,00 % |
1. 1. 2012 | 15,00 % |
1. 2. 2012 | 15,00 % |
1. 3. 2012 | 15,00 % |
1. 4. 2012 | 15,00 % |
1. 5. 2012 | 15,00 % |
1. 6. 2012 | 15,00 % |
1. 7. 2012 | 15,00 % |
1. 8. 2012 | 15,00 % |
1. 9. 2012 | 15,00 % |
1. 10. 2012 | 15,00 % |
1. 11. 2012 | 15,00 % |
1. 12. 2012 | 15,00 % |
1. 1. 2013 | 15,00 % |
1. 2. 2013 | 15,00 % |
1. 3. 2013 | 15,00 % |
1. 4. 2013 | 15,00 % |
1. 5. 2013 | 15,00 % |
1. 6. 2013 | 15,00 % |
1. 7. 2013 | 15,00 % |
1. 8. 2013 | 15,00 % |
1. 9. 2013 | 15,00 % |
1. 10. 2013 | 15,00 % |
1. 11. 2013 | 15,00 % |
1. 12. 2013 | 15,00 % |
1. 1. 2014 | 15,00 % |
1. 2. 2014 | 15,00 % |
1. 3. 2014 | 15,00 % |
1. 4. 2014 | 15,00 % |
1. 5. 2014 | 15,00 % |
1. 6. 2014 | 15,00 % |
1. 7. 2014 | 15,00 % |
1. 8. 2014 | 15,00 % |
1. 9. 2014 | 15,00 % |
1. 10. 2014 | 15,00 % |
1. 11. 2014 | 15,00 % |
1. 12. 2014 | 15,00 % |
1. 1. 2015 | 15,00 % |
1. 2. 2015 | 15,00 % |
1. 3. 2015 | 15,00 % |
1. 4. 2015 | 15,00 % |
1. 5. 2015 | 15,00 % |
1. 6. 2015 | 15,00 % |
1. 7. 2015 | 15,00 % |
1. 8. 2015 | 15,00 % |
1. 9. 2015 | 15,00 % |
1. 10. 2015 | 15,00 % |
1. 11. 2015 | 15,00 % |
1. 12. 2015 | 15,00 % |
1. 1. 2016 | 15,00 % |
1. 2. 2016 | 15,00 % |
1. 3. 2016 | 15,00 % |
1. 4. 2016 | 15,00 % |
1. 5. 2016 | 15,00 % |
1. 6. 2016 | 15,00 % |
1. 7. 2016 | 15,00 % |
1. 8. 2016 | 15,00 % |
1. 9. 2016 | 15,00 % |
1. 10. 2016 | 15,00 % |
1. 11. 2016 | 15,00 % |
1. 12. 2016 | 15,00 % |
1. 1. 2017 | 15,00 % |
1. 2. 2017 | 15,00 % |
1. 3. 2017 | 15,00 % |
1. 4. 2017 | 15,00 % |
1. 5. 2017 | 15,00 % |
1. 6. 2017 | 15,00 % |
1. 7. 2017 | 15,00 % |
1. 8. 2017 | 15,00 % |
1. 9. 2017 | 15,00 % |
1. 10. 2017 | 15,00 % |
1. 11. 2017 | 15,00 % |
1. 12. 2017 | 15,00 % |
1. 1. 2018 | 15,00 % |
1. 2. 2018 | 15,00 % |
1. 3. 2018 | 15,00 % |
1. 4. 2018 | 15,00 % |
1. 5. 2018 | 15,00 % |
1. 6. 2018 | 15,00 % |
1. 7. 2018 | 15,00 % |
1. 8. 2018 | 15,00 % |
1. 9. 2018 | 15,00 % |
1. 10. 2018 | 15,00 % |
1. 11. 2018 | 15,00 % |
1. 12. 2018 | 15,00 % |
1. 1. 2019 | 15,00 % |
1. 2. 2019 | 15,00 % |
1. 3. 2019 | 15,00 % |
1. 4. 2019 | 15,00 % |
1. 5. 2019 | 15,00 % |
1. 6. 2019 | 15,00 % |
1. 7. 2019 | 15,00 % |
1. 8. 2019 | 15,00 % |
1. 9. 2019 | 15,00 % |
1. 10. 2019 | 15,00 % |
1. 11. 2019 | 15,00 % |
1. 12. 2019 | 15,00 % |
1. 1. 2020 | 15,00 % |
1. 2. 2020 | 15,00 % |
1. 3. 2020 | 15,00 % |
1. 4. 2020 | 15,00 % |
1. 5. 2020 | 13,00 % |
1. 6. 2020 | 13,00 % |
1. 7. 2020 | 13,00 % |
1. 8. 2020 | 13,00 % |
1. 9. 2020 | 13,00 % |
1. 10. 2020 | 13,00 % |
1. 11. 2020 | 13,00 % |
1. 12. 2020 | 13,00 % |
1. 1. 2021 | 13,00 % |
1. 2. 2021 | 13,00 % |
1. 3. 2021 | 13,00 % |
1. 4. 2021 | 13,00 % |
1. 5. 2021 | 13,00 % |
1. 6. 2021 | 13,00 % |
1. 7. 2021 | 13,00 % |
1. 8. 2021 | 13,00 % |
1. 9. 2021 | 13,00 % |
1. 10. 2021 | 13,00 % |
1. 11. 2021 | 13,00 % |
1. 12. 2021 | 13,00 % |
1. 1. 2022 | 13,00 % |
1. 2. 2022 | 13,00 % |
1. 3. 2022 | 13,00 % |
1. 4. 2022 | 13,00 % |
1. 5. 2022 | 13,00 % |
1. 6. 2022 | 13,00 % |
1. 7. 2022 | 13,00 % |
1. 8. 2022 | 13,00 % |
1. 9. 2022 | 13,00 % |
1. 10. 2022 | 13,00 % |
1. 11. 2022 | 13,00 % |
1. 12. 2022 | 13,00 % |
1. 1. 2023 | 13,00 % |
1. 2. 2023 | 13,00 % |
1. 3. 2023 | 13,00 % |
1. 4. 2023 | 13,00 % |
1. 5. 2023 | 13,00 % |
1. 6. 2023 | 13,00 % |
1. 7. 2023 | 13,00 % |
1. 8. 2023 | 13,00 % |
1. 9. 2023 | 13,00 % |
1. 10. 2023 | 13,00 % |
1. 11. 2023 | 13,00 % |
1. 12. 2023 | 10,00 % |
1. 1. 2024 | 10,00 % |
1. 2. 2024 | 10,00 % |
1. 3. 2024 | 10,00 % |
1. 4. 2024 | 10,00 % |
Stopnja obveznih rezerv Zgodovina
Datum | Vrednost |
---|---|
1. 4. 2024 | 10 % |
1. 3. 2024 | 10 % |
1. 2. 2024 | 10 % |
1. 1. 2024 | 10 % |
1. 12. 2023 | 10 % |
1. 11. 2023 | 13 % |
1. 10. 2023 | 13 % |
1. 9. 2023 | 13 % |
1. 8. 2023 | 13 % |
1. 7. 2023 | 13 % |
Podobni makroekonomski kazalniki kot Stopnja obveznih rezerv
Ime | Trenutno | Prejšnji | Frekvenca |
---|---|---|---|
🇮🇶 Denarna masa M2 | 173,618 Bio. IQD | 171,496 Bio. IQD | Mesečno |
🇮🇶 Devizne rezerve | 142,534 Bio. IQD | 141,693 Bio. IQD | Mesečno |
🇮🇶 Obrestna mera | 7,5 % | 7,5 % | frequency_daily |
🇮🇶 Obseg denarja M0 | 143,06 Bio. IQD | 144,667 Bio. IQD | Mesečno |
🇮🇶 Obseg denarja M1 | 154,353 Bio. IQD | 152,397 Bio. IQD | Mesečno |
Makro strani za druge države v Azija
- 🇨🇳Kitajska
- 🇮🇳Indija
- 🇮🇩Indonezija
- 🇯🇵Japonska
- 🇸🇦Savdska Arabija
- 🇸🇬Singapur
- 🇰🇷Južna Koreja
- 🇹🇷Turčija
- 🇦🇫Afganistan
- 🇦🇲Armenija
- 🇦🇿Azerbajdžan
- 🇧🇭Bahrajn
- 🇧🇩Bangladeš
- 🇧🇹Butan
- 🇧🇳Brunej
- 🇰🇭Kambodža
- 🇹🇱Vzhodni Timor
- 🇬🇪Gruzija
- 🇭🇰Hongkong
- 🇮🇷Iran
- 🇮🇱Izrael
- 🇯🇴Jordanija
- 🇰🇿Kazahstan
- 🇰🇼Kuvajt
- 🇰🇬Kirgizistan
- 🇱🇦Laos
- 🇱🇧Libanon
- 🇲🇴Macao
- 🇲🇾Malezija
- 🇲🇻Maldivi
- 🇲🇳Mongolija
- 🇲🇲Mjanmar
- 🇳🇵Nepal
- 🇰🇵Severna Koreja
- 🇴🇲Oman
- 🇵🇰Pakistan
- 🇵🇸Palestina
- 🇵🇭Filipini
- 🇶🇦Katar
- 🇱🇰Šrilanka
- 🇸🇾Sirija
- 🇹🇼Tajvan
- 🇹🇯Tadžikistan
- 🇹🇭Tajska
- 🇹🇲Turkmenistan
- 🇦🇪Združeni arabski emirati
- 🇺🇿Uzbekistan
- 🇻🇳Vietnam
- 🇾🇪Jemen
Kaj je Stopnja obveznih rezerv
V makroekonomskem kontekstu je stopnja obveznih rezerv ali "Cash Reserve Ratio" (CRR) ključni instrument, ki ga centralne banke uporabljajo za nadzorovanje monetarne politike in stabilizacijo finančnega sistema. Na našem spletnem mestu, eulerpool, se osredotočamo na zagotavljanje točnih in aktualnih makroekonomskih podatkov, vključno z obveznimi rezervami centralnih bank. Stopnja obveznih rezerv je odstotek celotnih depozitov, ki jih morajo komercialne banke hraniti pri centralni banki. Namen tega instrumenta je uravnavanje obsega likvidnosti v bančnem sistemu ter zagotavljanje stabilnosti finančnega sistema. Z visokimi stopnjami obveznih rezerv centralne banke zmanjšajo obseg posojil, ki jih lahko komercialne banke odobrijo, saj se zmanjša količina razpoložljivih sredstev. To pomeni, da se zmanjšata tako količina denarja v obtoku kot tudi potencialna inflacija. Na drugi strani pa nizke stopnje obveznih rezerv povečajo likvidnost v bančnem sistemu, kar spodbuja posojanje denarja in gospodarsko rast. Ko je gospodarska rast počasna ali ko se soočamo z deflacijski pritiski, lahko centralna banka znižuje stopnjo obveznih rezerv, da bi spodbudila gospodarsko dinamiko. Mehanizem obveznih rezerv je tesno povezan tudi z obrestnimi merami. Ko centralna banka zniža stopnjo obveznih rezerv, komercialne banke dobijo večjo količino sredstev, ki jo lahko posodijo. Ker se ponudba posojil poveča, to pritiska na znižanje obrestnih mer, kar naredi izposojo denarja cenejšo za podjetja in posameznike. Nasprotno pa dvig stopnje obveznih rezerv omejuje ponudbo posojil, kar lahko vodi do višjih obrestnih mer. Zgodovinsko gledano je obvezna rezerva eden najstarejših instrumentov monetarne politike, ki ga države uporabljajo že stoletja. Vendar pa je uporaba tega mehanizma v zadnjih desetletjih zmanjšana, saj centralne banke danes pogosto uporabijo bolj fleksibilne in ciljane metode, kot so odkrižni tržbi (open market operations) in usmerjanje pričakovanj trga. Kljub temu pa je stopnja obveznih rezerv še vedno pomemben pokazatelj monetarne politike, saj lahko njene spremembe hitro vplivajo na bančni sektor in širše gospodarstvo. Prav tako omogoča centralnim bankam hitro odzivanje na makroekonomske šoke, kar je ključno za ohranjanje finančne stabilnosti. V Sloveniji je stopnja obveznih rezerv urejena s strani Banke Slovenije, ki določa tudi specifične zahteve za posamezne vrste depozitov. Na splošno so te zahteve oblikovane tako, da zagotavljajo stabilnost bančnega sistema, obenem pa omogočajo zadostno raven likvidnosti za podporo gospodarski rasti. Namen spremljanja in analize stopnje obveznih rezerv na platformi eulerpool je zagotavljanje transparentnosti in boljše razumevanje makroekonomskih razmer ter njihovega vpliva na sredstva in finančne trge. Naši podatki omogočajo uporabnikom, da sprejemajo informirane odločitve glede svojih finančnih strategij in načrtov. Poleg tega pa razumemo, da je mednarodni kontekst prav tako pomemben. Globalizacija finančnih trgov pomeni, da spremembe v obveznih rezervah v eni državi lahko vplivajo tudi na druge gospodarske sisteme. Naš cilj je zagotoviti celovit pregled makroekonomskih podatkov, vključno s stopnjo obveznih rezerv, tako na nacionalni kot tudi na mednarodni ravni. V zaključku lahko rečemo, da je stopnja obveznih rezerv pomembna komponenta monetarne politike, ki vpliva na širšo gospodarsko sliko. Na platformi eulerpool si prizadevamo zagotoviti najnatančnejše in najsodobnejše podatke, ki uporabnikom omogočajo boljše razumevanje makroekonomskih trendov. Sledenje tem podatkom pomaga pri načrtovanju in prilagajanju strategij v hitro spreminjajočem se finančnem okolju, zaradi česar je stopnja obveznih rezerv še naprej predmet intenzivnih raziskav in analiz. Na kratko, razumeti in spremljati stopnjo obveznih rezerv je ključno za vsakogar, ki se ukvarja z makroekonomskimi podatki in finančnimi analizami. S sodelovanjem z eulerpool lahko uporabniki izkoristijo celovito zbirko podatkov, ki jim pomaga pri optimalnem upravljanju finančných sredstev ter tudi pri razumevanju širših gospodarskih trendov in dinamike.