Naredi najboljše naložbe svojega življenja
Zagotovite si že od 2 evrov Združene države America Stanje dolga za študentska posojila
Tečaj
Trenutna vrednost Stanje dolga za študentska posojila v Združene države America je 1,601 Trillion USD. Stanje dolga za študentska posojila v Združene države America se je povečalo na 1,601 Trillion USD dne 1. 12. 2023, potem ko je bilo 1,599 Trillion USD dne 1. 9. 2023. Od 1. 3. 2003 do 1. 3. 2024 je bilo povprečno BDP v Združene države America 1,01 Trillion USD. Najvišja vrednost je bila dosežena dne 1. 3. 2023 z 1,60 Trillion USD, medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena dne 1. 3. 2003 z 0,24 Trillion USD.
Stanje dolga za študentska posojila ·
3 leta
5 let
10 let
25 let
Max
Dolžniški saldo študentskih posojil | |
---|---|
1. 3. 2003 | 0,24 Trillion USD |
1. 6. 2003 | 0,24 Trillion USD |
1. 9. 2003 | 0,25 Trillion USD |
1. 12. 2003 | 0,25 Trillion USD |
1. 3. 2004 | 0,26 Trillion USD |
1. 6. 2004 | 0,26 Trillion USD |
1. 9. 2004 | 0,33 Trillion USD |
1. 12. 2004 | 0,35 Trillion USD |
1. 3. 2005 | 0,36 Trillion USD |
1. 6. 2005 | 0,37 Trillion USD |
1. 9. 2005 | 0,38 Trillion USD |
1. 12. 2005 | 0,39 Trillion USD |
1. 3. 2006 | 0,44 Trillion USD |
1. 6. 2006 | 0,44 Trillion USD |
1. 9. 2006 | 0,45 Trillion USD |
1. 12. 2006 | 0,48 Trillion USD |
1. 3. 2007 | 0,51 Trillion USD |
1. 6. 2007 | 0,51 Trillion USD |
1. 9. 2007 | 0,53 Trillion USD |
1. 12. 2007 | 0,55 Trillion USD |
1. 3. 2008 | 0,58 Trillion USD |
1. 6. 2008 | 0,59 Trillion USD |
1. 9. 2008 | 0,61 Trillion USD |
1. 12. 2008 | 0,64 Trillion USD |
1. 3. 2009 | 0,66 Trillion USD |
1. 6. 2009 | 0,68 Trillion USD |
1. 9. 2009 | 0,70 Trillion USD |
1. 12. 2009 | 0,72 Trillion USD |
1. 3. 2010 | 0,76 Trillion USD |
1. 6. 2010 | 0,76 Trillion USD |
1. 9. 2010 | 0,78 Trillion USD |
1. 12. 2010 | 0,81 Trillion USD |
1. 3. 2011 | 0,84 Trillion USD |
1. 6. 2011 | 0,85 Trillion USD |
1. 9. 2011 | 0,87 Trillion USD |
1. 12. 2011 | 0,87 Trillion USD |
1. 3. 2012 | 0,90 Trillion USD |
1. 6. 2012 | 0,91 Trillion USD |
1. 9. 2012 | 0,96 Trillion USD |
1. 12. 2012 | 0,97 Trillion USD |
1. 3. 2013 | 0,99 Trillion USD |
1. 6. 2013 | 0,99 Trillion USD |
1. 9. 2013 | 1,03 Trillion USD |
1. 12. 2013 | 1,08 Trillion USD |
1. 3. 2014 | 1,11 Trillion USD |
1. 6. 2014 | 1,12 Trillion USD |
1. 9. 2014 | 1,13 Trillion USD |
1. 12. 2014 | 1,16 Trillion USD |
1. 3. 2015 | 1,19 Trillion USD |
1. 6. 2015 | 1,19 Trillion USD |
1. 9. 2015 | 1,20 Trillion USD |
1. 12. 2015 | 1,23 Trillion USD |
1. 3. 2016 | 1,26 Trillion USD |
1. 6. 2016 | 1,26 Trillion USD |
1. 9. 2016 | 1,28 Trillion USD |
1. 12. 2016 | 1,31 Trillion USD |
1. 3. 2017 | 1,34 Trillion USD |
1. 6. 2017 | 1,34 Trillion USD |
1. 9. 2017 | 1,36 Trillion USD |
1. 12. 2017 | 1,38 Trillion USD |
1. 3. 2018 | 1,41 Trillion USD |
1. 6. 2018 | 1,41 Trillion USD |
1. 9. 2018 | 1,44 Trillion USD |
1. 12. 2018 | 1,46 Trillion USD |
1. 3. 2019 | 1,49 Trillion USD |
1. 6. 2019 | 1,48 Trillion USD |
1. 9. 2019 | 1,50 Trillion USD |
1. 12. 2019 | 1,51 Trillion USD |
1. 3. 2020 | 1,54 Trillion USD |
1. 6. 2020 | 1,54 Trillion USD |
1. 9. 2020 | 1,55 Trillion USD |
1. 12. 2020 | 1,56 Trillion USD |
1. 3. 2021 | 1,58 Trillion USD |
1. 6. 2021 | 1,57 Trillion USD |
1. 9. 2021 | 1,58 Trillion USD |
1. 12. 2021 | 1,58 Trillion USD |
1. 3. 2022 | 1,59 Trillion USD |
1. 6. 2022 | 1,59 Trillion USD |
1. 9. 2022 | 1,57 Trillion USD |
1. 12. 2022 | 1,60 Trillion USD |
1. 3. 2023 | 1,60 Trillion USD |
1. 6. 2023 | 1,57 Trillion USD |
1. 9. 2023 | 1,60 Trillion USD |
1. 12. 2023 | 1,60 Trillion USD |
Stanje dolga za študentska posojila Zgodovina
Datum | Vrednost |
---|---|
1. 12. 2023 | 1,601 Trillion USD |
1. 9. 2023 | 1,599 Trillion USD |
1. 6. 2023 | 1,569 Trillion USD |
1. 3. 2023 | 1,604 Trillion USD |
1. 12. 2022 | 1,595 Trillion USD |
1. 9. 2022 | 1,574 Trillion USD |
1. 6. 2022 | 1,589 Trillion USD |
1. 3. 2022 | 1,59 Trillion USD |
1. 12. 2021 | 1,576 Trillion USD |
1. 9. 2021 | 1,584 Trillion USD |
Podobni makroekonomski kazalniki kot Stanje dolga za študentska posojila
Ime | Trenutno | Prejšnji | Frekvenca |
---|---|---|---|
🇺🇸 Cene bencina | 0,81 USD/Liter | 0,83 USD/Liter | Mesečno |
🇺🇸 Cene rabljenih avtomobilov MoM | 1,3 % | −0,1 % | Mesečno |
🇺🇸 Cene rabljenih vozil YoY | −12,1 % | −14 % | Mesečno |
🇺🇸 Dolg za avtomobilska posojila | 1,616 Trillion USD | 1,607 Trillion USD | Četrtletje |
🇺🇸 Dolžniško breme gospodinjstev glede na BDP | 72,9 % of GDP | 73,4 % of GDP | Četrtletje |
🇺🇸 Hipotekarni dolgovi | 12,59 Trillion USD | 12,52 Trillion USD | Četrtletje |
🇺🇸 Indeks ekonomskega optimizma | 44,2 points | 40,5 points | Mesečno |
🇺🇸 Indeks Redbook | 5,8 % | 5,3 % | frequency_weekly |
🇺🇸 Kredit zasebnega sektorja | 12,548 Bio. USD | 12,52 Bio. USD | Mesečno |
🇺🇸 Kreditne kartice | 596,58 mio. | 594,75 mio. | Četrtletje |
🇺🇸 Maloprodajni promet brez goriva in avtomobilov MoM | 0,2 % | 0,2 % | Mesečno |
🇺🇸 Obrestna mera bančnega kredita | 7,75 % | 8 % | Mesečno |
🇺🇸 Osebni dohodek | 0,6 % | 0,3 % | Mesečno |
🇺🇸 Osebni izdatki | 0,2 % | 0,1 % | Mesečno |
🇺🇸 Osebni prihranki | 3,6 % | 3,6 % | Mesečno |
🇺🇸 Potrošniška poraba | 16,106 Bio. USD | 15,967 Bio. USD | Četrtletje |
🇺🇸 Potrošniški krediti | 6,4 milijard USD | 6,27 milijard USD | Mesečno |
🇺🇸 Pričakovanja potrošnikov v Michiganu | 69,6 points | 68,8 points | Mesečno |
🇺🇸 Prodaja poslovalnic | 2,332 milijard USD | 2,317 milijard USD | Mesečno |
🇺🇸 Promet v maloprodaji MoM | 0,1 % | −0,2 % | Mesečno |
🇺🇸 Promet v maloprodaji YoY | 3,8 % | 2,9 % | Mesečno |
🇺🇸 Promet v trgovini na drobno brez avtomobilov | 0,4 % | 0,1 % | Mesečno |
🇺🇸 Razpoložljivi osebni dohodek | 21,856 Bio. USD | 21,798 Bio. USD | Mesečno |
🇺🇸 Skupni dolg | 17,7 USD Trillion | 17,503 USD Trillion | Četrtletje |
🇺🇸 Stanje kreditnih kartic | 1,115 Trillion USD | 1,129 Trillion USD | Četrtletje |
🇺🇸 Trenutni ekonomski pogoji v Michiganu | 65,9 points | 69,6 points | Mesečno |
🇺🇸 Zaupanje potrošnikov | 68,2 points | 69,1 points | Mesečno |
Newyorška zvezna rezerva je zasnovala in ustanovila Panel potrošniških kreditov, zbirko podatkov o obveznostih gospodinjstev, ki temelji na podatkih o potrošniškem kreditu. Panel potrošniških kreditov zagotavlja podrobne četrtletne podatke o panelu ameriških potrošnikov od leta 1999 do danes. Edinstvena zasnova vzorčenja zagotavlja naključen, nacionalno reprezentativen vzorec 5% ameriških potrošnikov ter članov njihovih gospodinjstev s kreditnim poročilom.
Makro strani za druge države v Amerika
- 🇦🇷Argentina
- 🇦🇼Aruba
- 🇧🇸Bahami
- 🇧🇧Barbados
- 🇧🇿Belize
- 🇧🇲Bermuda
- 🇧🇴Bolivija
- 🇧🇷Brazilija
- 🇨🇦Kanada
- 🇰🇾Kajmanski otoki
- 🇨🇱Čile
- 🇨🇴Kolumbija
- 🇨🇷Costa Rica
- 🇨🇺Kuba
- 🇩🇴Dominikanska republika
- 🇪🇨Ecuador
- 🇸🇻El Salvador
- 🇬🇹Gvatemala
- 🇬🇾Gvajana
- 🇭🇹Haiti
- 🇭🇳Honduras
- 🇯🇲Jamaika
- 🇲🇽Mehika
- 🇳🇮Nikaragva
- 🇵🇦Panama
- 🇵🇾Paragvaj
- 🇵🇪Peru
- 🇵🇷Portoriko
- 🇸🇷Surinam
- 🇹🇹Trinidad in Tobago
- 🇺🇾Urugvaj
- 🇻🇪Venezuela
- 🇦🇬Antigva in Barbuda
- 🇩🇲Dominika
- 🇬🇩Grenada
Kaj je Stanje dolga za študentska posojila
**Saldo Dolga Študentska Posojila na Eulerpool: Pregled Makroekonomskega Pomena** V sodobnem makroekonomskem okolju igrajo študentska posojila ključno vlogo pri oblikovanju dolgoročne finančne stabilnosti posameznikov in celotnih gospodarstev. Na spletni strani Eulerpool se osredotočamo na zagotavljanje celovitih makroekonomskih podatkov, vključno s podrobnimi analizami segmenta dolga, ki je namenjen študentskim posojilom. V tem članku bomo podrobno raziskali pojem "saldo dolga študentska posojila", njegov pomen v splošni ekonomiji, vpliv na posameznike in gospodarstva ter korake, ki jih lahko vlade in posamezniki sprejmejo za boljše upravljanje tega dolga. Saldo dolga študentskih posojil je skupna vsota vseh nepoplačanih posojil, ki so jih študenti najeli za financiranje svoje izobrazbe. Ta dolžniška obveznost vključuje zneske glavnice kot tudi obrnjene obresti, ki so se nabrale skozi čas. V globalnem merilu študentska posojila predstavljajo pomemben delež v strukturi osebnega dolga in imajo potencial, da bistveno vplivajo na gospodarske dinamike na ravni posameznikov kot tudi na nacionalni in mednarodni ravni. Makroekonomsko gledano, saldo dolga študentskih posojil vpliva na več makroekonomskih kazalnikov. Eden izmed ključnih vidikov je vpliv na domačo in zasebno potrošnjo. Mladi diplomanti, obremenjeni z velikimi količinami študentskega dolga, so pogosto manj sposobni investirati v dolgoročnejše nakupe, kot so domovi ali avtomobili. To posledično zmanjšuje povpraševanje na nepremičninskem in avtomobilskem trgu. Kjer je povpraševanje manjše, so gospodarske rasti počasnejše, kar lahko vodi v dolgotrajno stagnacijo. Drugi vidik so investicije v izobrazbo in delovno silo. Visoki stroški izobraževanja, ki so v veliki meri financirani z dolgom, lahko odvrnejo potencialne študente iz iskanja višje izobrazbe. Manjša stopnja vpisa v visokošolske programe lahko privede do manjše kvalificiranosti delovne sile, kar na dolgi rok negativno vpliva na inovativnost, produktivnost in konkurenčnost gospodarstva. Nasprotno, bolj dostopne možnosti financiranja izobrazbe lahko spodbudijo večji vpis in večjo investicijo v človeški kapital. Prav tako, saldo dolg študentskih posojil vpliva na finančno stabilnost bank in drugih finančnih institucij, ki te posojila izdajajo. Visoke stopnje neodplačanih študentskih posojil lahko pomenijo finančne težave za posojilodajalce, kar lahko vodi do zmanjšanja posojilne aktivnosti ali do strožjih posojilnih pogojev. To bi lahko dodatno poslabšalo stanje na kreditnih trgih in omejilo dostop do financiranja za druge gospodarske aktivnosti. Vpliv študentskega dolga ni omejen le na posameznike in finančne institucije, ampak vključuje tudi širše družbene posledice. Mlade odrasle generacije, obremenjene s študentskimi dolgovi, pogosto prelagajo pomembne življenjske odločitve, kot so poroka ali ustanovitev družine. To ima lahko demografske in socialno-ekonomske posledice, kot so nižje stopnje rodnosti in spremembe v družinski dinamiki. Za zmanjšanje negativnih učinkov salda dolga študentskih posojil se pojavljajo različni strateški pristopi. Vlade lahko sprejmejo ukrepe za regulacijo stroškov izobraževanja, uvajanje subvencij, štipendij in drugih oblik finančne pomoči, ki zmanjšujejo potrebo po posojilih. Poleg tega lahko uvedejo programe za odpis dolga oziroma restrukturiranje dolgov, kar bi olajšalo finančne obveznosti za diplomante. Pomembno vlogo pri upravljanju študentskega dolga igra tudi finančna pismenost. Posamezniki morajo biti dobro informirani o posledicah najema posojil in ustrezno upravljati svoje finance, da se izognejo preplavljenosti z dolgom. Izobraževanje o osebnih financah, upravljanju dolgov in načrtovanju proračuna bi moralo biti vključeno v izobraževalne kurikule, da bi mladi odrasli že od zgodnjih let razumeli odgovornost, ki jo prinaša najem študentskega posojila. Študentski dolg na makroekonomski ravni se ne razlikuje le po svojem obsegu, ampak tudi po svoji strukturi in dinamiki. Analiziranje trendov in vzorcev v saldu dolga študentskih posojil pomaga ekonomistom in oblikovalcem politik razumeti razsežnosti in posledice tega finančnega elementa. Na Eulerpool nudimo podrobne analize in podatke o gibanju študentskih posojil, ki omogočajo globlje vpoglede in kvalitativne raziskave na področju makroekonomije. Zaključek je, da saldo dolga študentskih posojil ni zgolj finančni indikator, ampak predstavlja večplastno makroekonomsko problematiko, ki zahteva celovito in premišljeno obravnavo. Na strani Eulerpool se zavzemamo za razkrivanje ključnih makroekonomskih podatkov in analizo vzorcev, ki lahko pomagajo pri oblikovanju učinkovitih politik za zmanjšanje negativnih učinkov študentskega dolga in spodbujanje finančne stabilnosti v dolgem roku. Za sledenje makroekonomskim podatkom, trendom in podrobnejšim analizam, vključno s saldom dolga študentskih posojil, obiščite našo spletno stran Eulerpool in pridobite vpoglede, ki vam bodo pomagali bolje razumeti kompleksnost sodobnega finančnega okolja.