Naredi najboljše naložbe svojega življenja
Zagotovite si že od 2 evrov Združene države America Indeks stroškov zaposlovanja Plače
Tečaj
Trenutna vrednost Indeks stroškov zaposlovanja Plače v Združene države America je 1,1 %. Indeks stroškov zaposlovanja Plače v Združene države America je padel na 1,1 % dne 1. 12. 2023, potem ko je bil 1,2 % dne 1. 9. 2023. Od 1. 6. 1982 do 1. 3. 2024 je bil povprečni BDP v Združene države America 0,80 %. Najvišja vrednost vseh časov je bila dosežena dne 1. 9. 1982 z 1,60 %, medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena dne 1. 6. 2015 z 0,20 %.
Indeks stroškov zaposlovanja Plače ·
3 leta
5 let
10 let
25 let
Max
Indeks stroškov zaposlovanja - plače | |
---|---|
1. 6. 1982 | 1,40 % |
1. 9. 1982 | 1,60 % |
1. 12. 1982 | 1,30 % |
1. 3. 1983 | 1,10 % |
1. 6. 1983 | 1,30 % |
1. 9. 1983 | 1,10 % |
1. 12. 1983 | 1,30 % |
1. 3. 1984 | 1,50 % |
1. 6. 1984 | 0,80 % |
1. 9. 1984 | 0,80 % |
1. 12. 1984 | 1,20 % |
1. 3. 1985 | 1,20 % |
1. 6. 1985 | 1,20 % |
1. 9. 1985 | 1,20 % |
1. 12. 1985 | 0,80 % |
1. 3. 1986 | 1,00 % |
1. 6. 1986 | 1,00 % |
1. 9. 1986 | 0,60 % |
1. 12. 1986 | 0,90 % |
1. 3. 1987 | 0,90 % |
1. 6. 1987 | 0,70 % |
1. 9. 1987 | 0,70 % |
1. 12. 1987 | 0,90 % |
1. 3. 1988 | 0,90 % |
1. 6. 1988 | 1,30 % |
1. 9. 1988 | 0,90 % |
1. 12. 1988 | 1,10 % |
1. 3. 1989 | 1,20 % |
1. 6. 1989 | 1,00 % |
1. 9. 1989 | 1,20 % |
1. 12. 1989 | 1,00 % |
1. 3. 1990 | 1,20 % |
1. 6. 1990 | 1,20 % |
1. 9. 1990 | 1,00 % |
1. 12. 1990 | 0,80 % |
1. 3. 1991 | 1,10 % |
1. 6. 1991 | 0,90 % |
1. 9. 1991 | 0,80 % |
1. 12. 1991 | 0,80 % |
1. 3. 1992 | 0,80 % |
1. 6. 1992 | 0,60 % |
1. 9. 1992 | 0,50 % |
1. 12. 1992 | 0,90 % |
1. 3. 1993 | 0,70 % |
1. 6. 1993 | 0,60 % |
1. 9. 1993 | 0,90 % |
1. 12. 1993 | 0,70 % |
1. 3. 1994 | 0,40 % |
1. 6. 1994 | 0,90 % |
1. 9. 1994 | 0,70 % |
1. 12. 1994 | 0,70 % |
1. 3. 1995 | 0,70 % |
1. 6. 1995 | 0,80 % |
1. 9. 1995 | 0,70 % |
1. 12. 1995 | 0,70 % |
1. 3. 1996 | 1,00 % |
1. 6. 1996 | 0,80 % |
1. 9. 1996 | 0,70 % |
1. 12. 1996 | 0,80 % |
1. 3. 1997 | 0,80 % |
1. 6. 1997 | 0,90 % |
1. 9. 1997 | 0,80 % |
1. 12. 1997 | 1,20 % |
1. 3. 1998 | 0,80 % |
1. 6. 1998 | 0,90 % |
1. 9. 1998 | 1,10 % |
1. 12. 1998 | 0,90 % |
1. 3. 1999 | 0,40 % |
1. 6. 1999 | 1,10 % |
1. 9. 1999 | 1,00 % |
1. 12. 1999 | 1,00 % |
1. 3. 2000 | 1,10 % |
1. 6. 2000 | 0,90 % |
1. 9. 2000 | 0,80 % |
1. 12. 2000 | 0,80 % |
1. 3. 2001 | 1,00 % |
1. 6. 2001 | 0,90 % |
1. 9. 2001 | 1,00 % |
1. 12. 2001 | 0,90 % |
1. 3. 2002 | 0,80 % |
1. 6. 2002 | 0,90 % |
1. 9. 2002 | 0,50 % |
1. 12. 2002 | 0,40 % |
1. 3. 2003 | 1,00 % |
1. 6. 2003 | 0,60 % |
1. 9. 2003 | 0,70 % |
1. 12. 2003 | 0,50 % |
1. 3. 2004 | 0,60 % |
1. 6. 2004 | 0,60 % |
1. 9. 2004 | 0,70 % |
1. 12. 2004 | 0,50 % |
1. 3. 2005 | 0,70 % |
1. 6. 2005 | 0,50 % |
1. 9. 2005 | 0,60 % |
1. 12. 2005 | 0,80 % |
1. 3. 2006 | 0,60 % |
1. 6. 2006 | 0,80 % |
1. 9. 2006 | 1,00 % |
1. 12. 2006 | 0,80 % |
1. 3. 2007 | 1,00 % |
1. 6. 2007 | 0,80 % |
1. 9. 2007 | 0,80 % |
1. 12. 2007 | 0,80 % |
1. 3. 2008 | 0,70 % |
1. 6. 2008 | 0,80 % |
1. 9. 2008 | 0,60 % |
1. 12. 2008 | 0,50 % |
1. 3. 2009 | 0,30 % |
1. 6. 2009 | 0,40 % |
1. 9. 2009 | 0,40 % |
1. 12. 2009 | 0,40 % |
1. 3. 2010 | 0,40 % |
1. 6. 2010 | 0,40 % |
1. 9. 2010 | 0,40 % |
1. 12. 2010 | 0,40 % |
1. 3. 2011 | 0,40 % |
1. 6. 2011 | 0,40 % |
1. 9. 2011 | 0,40 % |
1. 12. 2011 | 0,30 % |
1. 3. 2012 | 0,50 % |
1. 6. 2012 | 0,40 % |
1. 9. 2012 | 0,30 % |
1. 12. 2012 | 0,30 % |
1. 3. 2013 | 0,40 % |
1. 6. 2013 | 0,50 % |
1. 9. 2013 | 0,40 % |
1. 12. 2013 | 0,50 % |
1. 3. 2014 | 0,30 % |
1. 6. 2014 | 0,60 % |
1. 9. 2014 | 0,80 % |
1. 12. 2014 | 0,50 % |
1. 3. 2015 | 0,70 % |
1. 6. 2015 | 0,20 % |
1. 9. 2015 | 0,60 % |
1. 12. 2015 | 0,60 % |
1. 3. 2016 | 0,60 % |
1. 6. 2016 | 0,70 % |
1. 9. 2016 | 0,50 % |
1. 12. 2016 | 0,60 % |
1. 3. 2017 | 0,60 % |
1. 6. 2017 | 0,60 % |
1. 9. 2017 | 0,70 % |
1. 12. 2017 | 0,60 % |
1. 3. 2018 | 0,80 % |
1. 6. 2018 | 0,60 % |
1. 9. 2018 | 0,80 % |
1. 12. 2018 | 0,80 % |
1. 3. 2019 | 0,70 % |
1. 6. 2019 | 0,70 % |
1. 9. 2019 | 0,80 % |
1. 12. 2019 | 0,70 % |
1. 3. 2020 | 0,90 % |
1. 6. 2020 | 0,40 % |
1. 9. 2020 | 0,50 % |
1. 12. 2020 | 0,80 % |
1. 3. 2021 | 1,10 % |
1. 6. 2021 | 0,80 % |
1. 9. 2021 | 1,40 % |
1. 12. 2021 | 1,20 % |
1. 3. 2022 | 1,20 % |
1. 6. 2022 | 1,30 % |
1. 9. 2022 | 1,30 % |
1. 12. 2022 | 1,20 % |
1. 3. 2023 | 1,20 % |
1. 6. 2023 | 1,00 % |
1. 9. 2023 | 1,20 % |
1. 12. 2023 | 1,10 % |
Indeks stroškov zaposlovanja Plače Zgodovina
Datum | Vrednost |
---|---|
1. 12. 2023 | 1,1 % |
1. 9. 2023 | 1,2 % |
1. 6. 2023 | 1 % |
1. 3. 2023 | 1,2 % |
1. 12. 2022 | 1,2 % |
1. 9. 2022 | 1,3 % |
1. 6. 2022 | 1,3 % |
1. 3. 2022 | 1,2 % |
1. 12. 2021 | 1,2 % |
1. 9. 2021 | 1,4 % |
Podobni makroekonomski kazalniki kot Indeks stroškov zaposlovanja Plače
Indeks stroškov dela (ECI) je merilo spremembe stroškov dela, neodvisno od vpliva premikov v zaposlenosti med poklici in industrijskimi kategorijami. Serija skupnih nadomestil vključuje spremembe v plačah in plačilih ter stroške delodajalcev za ugodnosti zaposlenih. ECI izračunava indekse celotnega nadomestila, plač in plačil ter ugodnosti ločeno za vse civilne delavce v Združenih državah, za delavce v zasebni industriji ter za delavce v državnih in lokalnih vladah.
Makro strani za druge države v Amerika
- 🇦🇷Argentina
- 🇦🇼Aruba
- 🇧🇸Bahami
- 🇧🇧Barbados
- 🇧🇿Belize
- 🇧🇲Bermuda
- 🇧🇴Bolivija
- 🇧🇷Brazilija
- 🇨🇦Kanada
- 🇰🇾Kajmanski otoki
- 🇨🇱Čile
- 🇨🇴Kolumbija
- 🇨🇷Costa Rica
- 🇨🇺Kuba
- 🇩🇴Dominikanska republika
- 🇪🇨Ecuador
- 🇸🇻El Salvador
- 🇬🇹Gvatemala
- 🇬🇾Gvajana
- 🇭🇹Haiti
- 🇭🇳Honduras
- 🇯🇲Jamaika
- 🇲🇽Mehika
- 🇳🇮Nikaragva
- 🇵🇦Panama
- 🇵🇾Paragvaj
- 🇵🇪Peru
- 🇵🇷Portoriko
- 🇸🇷Surinam
- 🇹🇹Trinidad in Tobago
- 🇺🇾Urugvaj
- 🇻🇪Venezuela
- 🇦🇬Antigva in Barbuda
- 🇩🇲Dominika
- 🇬🇩Grenada
Kaj je Indeks stroškov zaposlovanja Plače
Employment Cost Index Wages (ECI) je eden ključnih kazalnikov za spremljanje stroškov dela in plač v gospodarstvu. Na naši spletni strani, Eulerpool, ki je profesionalna platforma za prikaz makroekonomskih podatkov, ponujamo podrobne informacije in analize o ECI v Sloveniji ter njegovo pomembnost za notranje in zunanje uporabnike ekonomskih podatkov. Kazalnik ECI zagotavlja pomembne informacije o gibanju stroškov dela skozi čas. To vključuje ne samo osnovne plače, ampak tudi bonuse, dodatke in druge oblike plačil, ki jih zaposleni prejemajo. V tem kontekstu je ECI ključen za različne interesne skupine, kot so delodajalci, politiki, monetarne oblasti in investitorji. Eden izmed glavnih razlogov za uporabo ECI je njegova sposobnost, da omogoča primerjave stroškov dela skozi čas in med različnimi panogami, kar je bistveno za sprejemanje informiranih odločitev na področju poslovne strategije in ekonomskih politik. V Sloveniji, kot tudi v večini razvitih gospodarstev, ECI pogosto spremljajo kot indikator morebitnih inflacijskih pritiskov. Ko se stroški dela povečujejo, to lahko pomeni, da bodo podjetja prenesla višje stroške na potrošnike v obliki višjih cen, kar lahko povzroči inflacijo. Na podlagi teh informacij centralne banke, kot je Banka Slovenije, določajo svojo denarno politiko in sprejemajo potrebne ukrepe za obvladovanje inflacije. Poleg tega je ECI pomemben za spremljanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva na mednarodnih trgih. Če stroški dela v Sloveniji naraščajo hitreje kot v drugih državah, lahko to pomeni izgubo konkurenčnosti slovenskih izdelkov in storitev na globalnem trgu. Obratno, če stroški dela naraščajo počasneje, lahko to kaže na konkurenčno prednost slovenske ekonomije. Pomembno je tudi, da se zavedamo, kako ECI vpliva na podjetja in zaposlene. Za podjetja je ECI indikator, do kakšne mere naraščajo stroški dela in kako to vpliva na njihove dobičke. Podjetja lahko uporabijo te podatke za prilagajanje svojih poslovnih strategij, določanje plačilnih struktur in načrtovanje prihodnjih investicij. Za zaposlene pa ECI predstavlja indikator, kako njihova plačila naraščajo v primerjavi z inflacijo in kako je njihova kupna moč zaščitena skozi čas. Eulerpool na svoji spletni strani ponuja celovite podatke o ECI v Sloveniji ter omogoča primerjave z drugimi državami. Naša platforma uporabnikom omogoča dostop do podrobnih analitičnih orodij, ki olajšajo razumevanje gibanj na trgu dela ter vpliva teh gibanj na širše gospodarstvo. S tem želimo našim uporabnikom ponuditi ključne informacije, ki so potrebne za sprejemanje informiranih odločitev. Poleg tega ECI omogoča vpoglede v strukturne spremembe na trgu dela. Na primer, če se delež visoko plačanih delovnih mest povečuje, lahko to kaže na premik v smeri bolj storitveno usmerjenega gospodarstva. V nasprotju, če se povečujejo stroški dela v nizko plačanih sektorjih, lahko to kaže na spremembe v povpraševanju po takšni delovni sili. Razumevanje teh vzorcev je ključno za načrtovanje tako na ravni podjetij kot na ravni državnih politik. Z analizo ECI podatkov lahko prav tako ocenimo vpliv različnih politik in ekonomskih ukrepov. Na primer, zvišanje minimalne plače ali uvedba novih socialnih transferjev lahko povzročita spremembe v ECI. S spremljanjem teh sprememb lahko tvorci politik ocenijo učinkovitost svojih ukrepov in jih po potrebi prilagajajo. V kontekstu trajnostnega razvoja in socialne pravičnosti je prav tako pomembno spremljanje ECI. Rast stroškov dela, ki je uravnovešena z rastjo produktivnosti, lahko pomeni bolj trajnostno in pravičnejše gospodarstvo. V tem pogledu ECI ni le indikator gospodarske učinkovitosti, temveč tudi socialne blaginje. Na naši spletni strani Eulerpool se zavezujemo k zagotavljanju natančnih in ažurnih podatkov, ki so ključni za razumevanje gibanj na trgu dela. Naša ekipa strokovnjakov skrbno analizira in interpretira ECI podatke, da bi našim uporabnikom ponudila najbolj relevantne in uporabne informacije. Naš cilj je postati osrednji vir za vse, ki potrebujejo zanesljive makroekonomske podatke za svoje raziskave, analize in odločitve. Zato vabimo vse, ki jih zanima bolj poglobljeno razumevanje stroškov dela in plač v Sloveniji, da obiščete našo spletno stran in izkoristite široko paleto podatkov ter analitičnih orodij, ki jih ponujamo. Na Eulerpoolu verjamemo, da je dostop do kakovostnih informacij ključen za trajnostni gospodarski razvoj in blaginjo celotne družbe.