Naredi najboljše naložbe svojega življenja
Zagotovite si že od 2 evrov Danska Javni izdatki glede na bruto domači proizvod (BDP)
Tečaj
Trenutna vrednost Javnih izdatkov glede na bruto domači proizvod (BDP) v Danska je 44,9 % of GDP. Javni izdatki glede na bruto domači proizvod (BDP) v Danska so se znižali na 44,9 % of GDP dne 1. 1. 2022, potem ko so bili 49,4 % of GDP dne 1. 1. 2021. Od 1. 1. 1990 do 1. 1. 2023 je bil povprečni BDP v Danska 53,78 % of GDP. Rekordno vrednost smo dosegli dne 1. 1. 1993 z 60,20 % of GDP, medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena dne 1. 1. 2022 z 44,90 % of GDP.
Javni izdatki glede na bruto domači proizvod (BDP) ·
3 leta
5 let
10 let
25 let
Max
Državni izdatki v BDP | |
---|---|
1. 1. 1990 | 55,40 % of GDP |
1. 1. 1991 | 56,10 % of GDP |
1. 1. 1992 | 57,10 % of GDP |
1. 1. 1993 | 60,20 % of GDP |
1. 1. 1994 | 60,20 % of GDP |
1. 1. 1995 | 58,50 % of GDP |
1. 1. 1996 | 58,00 % of GDP |
1. 1. 1997 | 55,90 % of GDP |
1. 1. 1998 | 55,40 % of GDP |
1. 1. 1999 | 54,50 % of GDP |
1. 1. 2000 | 52,70 % of GDP |
1. 1. 2001 | 52,80 % of GDP |
1. 1. 2002 | 53,20 % of GDP |
1. 1. 2003 | 53,60 % of GDP |
1. 1. 2004 | 53,00 % of GDP |
1. 1. 2005 | 51,20 % of GDP |
1. 1. 2006 | 49,80 % of GDP |
1. 1. 2007 | 49,60 % of GDP |
1. 1. 2008 | 50,40 % of GDP |
1. 1. 2009 | 56,50 % of GDP |
1. 1. 2010 | 56,70 % of GDP |
1. 1. 2011 | 56,40 % of GDP |
1. 1. 2012 | 58,00 % of GDP |
1. 1. 2013 | 55,80 % of GDP |
1. 1. 2014 | 55,10 % of GDP |
1. 1. 2015 | 54,40 % of GDP |
1. 1. 2016 | 52,40 % of GDP |
1. 1. 2017 | 50,60 % of GDP |
1. 1. 2018 | 50,80 % of GDP |
1. 1. 2019 | 49,80 % of GDP |
1. 1. 2020 | 53,30 % of GDP |
1. 1. 2021 | 49,40 % of GDP |
1. 1. 2022 | 44,90 % of GDP |
Javni izdatki glede na bruto domači proizvod (BDP) Zgodovina
Datum | Vrednost |
---|---|
1. 1. 2022 | 44,9 % of GDP |
1. 1. 2021 | 49,4 % of GDP |
1. 1. 2020 | 53,3 % of GDP |
1. 1. 2019 | 49,8 % of GDP |
1. 1. 2018 | 50,8 % of GDP |
1. 1. 2017 | 50,6 % of GDP |
1. 1. 2016 | 52,4 % of GDP |
1. 1. 2015 | 54,4 % of GDP |
1. 1. 2014 | 55,1 % of GDP |
1. 1. 2013 | 55,8 % of GDP |
Podobni makroekonomski kazalniki kot Javni izdatki glede na bruto domači proizvod (BDP)
Ime | Trenutno | Prejšnji | Frekvenca |
---|---|---|---|
🇩🇰 Dolžnost države do BDP | 29,3 % of GDP | 29,8 % of GDP | Letno |
🇩🇰 Državna poraba | 349,717 milijard DKK | 320,395 milijard DKK | Četrtletje |
🇩🇰 Državni dolg | 646,433 milijard DKK | 642,371 milijard DKK | Mesečno |
🇩🇰 Državni prihodki | 369,891 milijard DKK | 359,643 milijard DKK | Četrtletje |
🇩🇰 državni proračun | 3,1 % of GDP | 3,3 % of GDP | Letno |
🇩🇰 Indeks korupcije | 90 Points | 90 Points | Letno |
🇩🇰 Javni izdatki | 148 mio. DKK | 146,3 mio. DKK | Četrtletje |
🇩🇰 Razvrstitev koruptivnosti | 1 | 1 | Letno |
🇩🇰 vojaški izdatki | 8,145 milijard USD | 5,475 milijard USD | Letno |
🇩🇰 Vrednost državnega proračuna | 6,655 milijard DKK | 25,684 milijard DKK | Četrtletje |
🇩🇰 Zahteve za azil | 215 persons | 155 persons | Mesečno |
Makro strani za druge države v Evropa
- 🇦🇱Albanija
- 🇦🇹Avstrija
- 🇧🇾Belorusija
- 🇧🇪Belgija
- 🇧🇦Bosna in Hercegovina
- 🇧🇬Bolgarija
- 🇭🇷Hrvaška
- 🇨🇾Ciper
- 🇨🇿Češka republika
- 🇪🇪Estonija
- 🇫🇴Ferski otoki
- 🇫🇮Finska
- 🇫🇷Francija
- 🇩🇪Nemčija
- 🇬🇷Grčija
- 🇭🇺Madžarska
- 🇮🇸Islandija
- 🇮🇪Irska
- 🇮🇹Italija
- 🇽🇰Kosovo
- 🇱🇻Latvija
- 🇱🇮Lihtenštajn
- 🇱🇹Litva
- 🇱🇺Luksemburg
- 🇲🇰Severna Makedonija
- 🇲🇹Malta
- 🇲🇩Moldavija
- 🇲🇨Monako
- 🇲🇪Črna gora
- 🇳🇱Nizozemska
- 🇳🇴Norveška
- 🇵🇱Poljska
- 🇵🇹Portugalska
- 🇷🇴Romunija
- 🇷🇺Rusija
- 🇷🇸Srbija
- 🇸🇰Slovaška
- 🇸🇮Slovenija
- 🇪🇸Španija
- 🇸🇪Švedska
- 🇨🇭Švica
- 🇺🇦Ukrajina
- 🇬🇧Združeno kraljestvo
- 🇦🇩Andora
Kaj je Javni izdatki glede na bruto domači proizvod (BDP)
Spletna stran Eulerpool je zavezana zagotavljanju natančnih in kakovostnih makroekonomskih podatkov, med katere sodi tudi kategorija "Javna poraba glede na BDP" (Government Spending to GDP). Opisujemo to ključno makroekonomsko kategorijo, ki ima pomemben vpliv na gospodarsko delovanje ter odločanje na državni ravni. Javna poraba glede na BDP je eden izmed najpomembnejših kazalnikov za analizo gospodarskega zdravja države. Ta kazalnik prikazuje delež gospodarstva, ki ga država nameni za financiranje svojih funkcij. Gre za razmerje med javno porabo in bruto domačim proizvodom (BDP), ki se pogosto izraža v odstotkih. Višina tega kazalnika je odraz gospodarske politike vlade in lahko vpliva na številne vidike gospodarstva, vključno z rastjo, investiranjem ter socialnim in infrastrukturnim razvojem. Izračun javne porabe glede na BDP vključuje vsoto vseh izdatkov, ki jih država porabi v določenem obdobju, običajno v enem letu. To vključuje izdatke za plače, infrastrukturo, socialne storitve, obrambo, zdravstvo in izobraževanje. BDP pa predstavlja skupno vrednost vseh dokončanih proizvodov in storitev, proizvedenih na območju države v določenem časovnem obdobju. Javna poraba je ključni instrument za izvajanje fiskalne politike, s katero vlada poskuša vplivati na gospodarsko aktivnost. Načrtovanje in uporaba javnih izdatkov ima dvojni namen: zagotavljanje javnih dobrin in storitev ter stabilizacija gospodarskih nihanj. Ko država povečuje svoje izdatke, lahko spodbuja gospodarsko rast, še posebej v obdobjih gospodarske recesije. Po drugi strani pa morajo biti te odločitve sprejete previdno, saj prekomerna javna poraba lahko vodi v inflacijo in povečanje dolga. Javna poraba glede na BDP je tesno povezana tudi z dolžniško politiko države. Višji delež javne porabe glede na BDP lahko kaže na večje zadolževanje, kar povečuje tveganje za dolgoročno vzdržnost javnih financ. Čeprav je lahko povečana javna poraba koristna za kratkoročno gospodarsko rast, mora biti spremljana z odgovorno fiskalno politiko, da se izognemo dolžniški krizi. Vladne izdatke lahko razdelimo na dve glavni kategoriji: tekoče izdatke in investicije. Tekoči izdatki zajemajo redne stroške, kot so plače, socialne transferje in nakup blaga in storitev. Investicije pa zajemajo stroške za infrastrukturo, raziskave in razvoj ter druge dolgoročne projekte. Pravična razporeditev med tekočimi in investicijskimi izdatki je ključna za trajnostno gospodarsko rast in razvoj. Primerjave med državami glede javne porabe glede na BDP pogosto razkrivajo različne pristope k fiskalni politiki. Države z višjo javno porabo glede na BDP običajno zagotavljajo obsežnejše javne storitve, vendar se lahko spopadajo tudi z večjimi fiskalnimi pritiski. Po drugi strani imajo države z nižjo javno porabo pogosto manjše javne sektorje, a tudi manjšo obremenitev z javnim dolgom. V obeh primerih je pomembno razumevanje konteksta, v katerem te države delujejo, saj pristopi, ki so učinkoviti v eni državi, ne bodo nujno učinkoviti tudi v drugi. Eden od pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na raven javne porabe glede na BDP, je demografska struktura prebivalstva. Staranje prebivalstva lahko privede do povečanih izdatkov za zdravstvo in pokojnine, kar povečuje potrebo po višji javni porabi. Hkrati pa se zmanjša delovna sila, kar lahko povzroči dodatne pritiske na javne finance. Družbeno-ekonomske politike, ki so usmerjene v neenakosti, prav tako vplivajo na javno porabo. Države, ki si prizadevajo za večjo enakost med svojimi prebivalci, običajno investirajo več sredstev v socialne programe in javne storitve, kar se odraža v višji javni porabi glede na BDP. Takšne politike lahko prispevajo k družbeni koheziji in stabilnosti, a morajo biti ustrezno financirane, da se izognejo negativnim fiskalnim posledicam. Poleg tega je javna poraba pomembna tudi za vzdrževanje kakovosti infrastrukture in javnih storitev. Zanemarjanje teh področij lahko vodi do dolgoročnega nazadovanja gospodarske konkurenčnosti in kakovosti življenja. Zato je pomembno, da vlade vlagajo v infrastrukturo, kot so ceste, šole, bolnišnice in komunalne storitve, kar prispeva k splošnemu gospodarskemu razvoju. V kontekstu fiskalne politike je zelo pomembna tudi učinkovitost javne porabe. Učinkovita raba javnih sredstev pomeni, da se doseže največji možni učinek z najmanjšo porabo sredstev. To vključuje preprečevanje korupcije, izboljšanje upravljanja javnih financ ter transparentnost v porabi javnih sredstev. Države, ki uspešno izvajajo te ukrepe, običajno dosegajo boljše rezultate s svojimi javnimi izdatki, kar se odraža v boljši kakovosti javnih storitev in bolj stabilnih javnih financah. Merjenje in analiza javne porabe glede na BDP je zapleten proces, ki zahteva natančne podatke in strokovno znanje. Spletna stran Eulerpool zagotavlja te ključne podatke v realnem času, kar omogoča ne le vladam, ampak tudi vlagateljem, raziskovalcem in širši javnosti, da spremljajo in analizirajo trende v javni porabi. Zanesljive informacije o javni porabi omogočajo boljše načrtovanje in izvajanje gospodarske politike ter prispevajo k večji preglednosti in odgovornosti pri upravljanju javnih financ. Na splošno je razumevanje koncepta javne porabe glede na BDP ključnega pomena za celovito analizo gospodarskih politik in trajnostnega razvoja. Nudimo visokokakovostne in natančne makroekonomske podatke, ki so nepogrešljiv vir za vse, ki želijo poglobiti svoje znanje o tem pomembnem področju.