Naredi najboljše naložbe svojega življenja
Zagotovite si že od 2 evrov Ciper Stopnja zaposlenosti
Tečaj
Trenutna vrednost Stopnja zaposlenosti v Ciper je 74,2 %. Stopnja zaposlenosti v Ciper je upadla na 74,2 % dne 1. 3. 2024, potem ko je bila 74,7 % dne 1. 12. 2023. Od 1. 6. 2000 do 1. 6. 2024 je bil povprečni BDP v Ciper 68,24 %. Rekordna vrednost je bila dosežena dne 1. 6. 2024 z 75,80 %, medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena dne 1. 3. 2014 z 60,90 %.
Stopnja zaposlenosti ·
3 leta
5 let
10 let
25 let
Max
Stopnja zaposlenosti | |
---|---|
1. 6. 2000 | 65,40 % |
1. 9. 2000 | 65,40 % |
1. 6. 2001 | 67,90 % |
1. 9. 2001 | 67,90 % |
1. 6. 2002 | 68,50 % |
1. 9. 2002 | 68,50 % |
1. 6. 2003 | 69,20 % |
1. 9. 2003 | 69,20 % |
1. 6. 2004 | 69,40 % |
1. 9. 2004 | 69,10 % |
1. 12. 2004 | 68,80 % |
1. 3. 2005 | 68,40 % |
1. 6. 2005 | 68,70 % |
1. 9. 2005 | 68,70 % |
1. 12. 2005 | 68,10 % |
1. 3. 2006 | 68,20 % |
1. 6. 2006 | 69,50 % |
1. 9. 2006 | 70,40 % |
1. 12. 2006 | 70,40 % |
1. 3. 2007 | 69,80 % |
1. 6. 2007 | 71,20 % |
1. 9. 2007 | 71,30 % |
1. 12. 2007 | 71,50 % |
1. 3. 2008 | 70,20 % |
1. 6. 2008 | 71,10 % |
1. 9. 2008 | 71,00 % |
1. 12. 2008 | 71,10 % |
1. 3. 2009 | 68,50 % |
1. 6. 2009 | 69,30 % |
1. 9. 2009 | 69,10 % |
1. 12. 2009 | 69,00 % |
1. 3. 2010 | 68,00 % |
1. 6. 2010 | 69,00 % |
1. 9. 2010 | 69,20 % |
1. 12. 2010 | 69,30 % |
1. 3. 2011 | 68,40 % |
1. 6. 2011 | 68,60 % |
1. 9. 2011 | 67,10 % |
1. 12. 2011 | 66,40 % |
1. 3. 2012 | 64,70 % |
1. 6. 2012 | 64,90 % |
1. 9. 2012 | 64,70 % |
1. 12. 2012 | 64,20 % |
1. 3. 2013 | 61,80 % |
1. 6. 2013 | 61,50 % |
1. 9. 2013 | 61,80 % |
1. 12. 2013 | 61,80 % |
1. 3. 2014 | 60,90 % |
1. 6. 2014 | 62,30 % |
1. 9. 2014 | 62,60 % |
1. 12. 2014 | 62,80 % |
1. 3. 2015 | 61,90 % |
1. 6. 2015 | 63,20 % |
1. 9. 2015 | 62,50 % |
1. 12. 2015 | 63,10 % |
1. 3. 2016 | 61,60 % |
1. 6. 2016 | 64,50 % |
1. 9. 2016 | 64,40 % |
1. 12. 2016 | 64,40 % |
1. 3. 2017 | 63,40 % |
1. 6. 2017 | 65,70 % |
1. 9. 2017 | 66,80 % |
1. 12. 2017 | 66,30 % |
1. 3. 2018 | 66,20 % |
1. 6. 2018 | 69,40 % |
1. 9. 2018 | 69,50 % |
1. 12. 2018 | 69,20 % |
1. 3. 2019 | 69,10 % |
1. 6. 2019 | 71,20 % |
1. 9. 2019 | 70,80 % |
1. 12. 2019 | 71,00 % |
1. 3. 2020 | 70,00 % |
1. 6. 2020 | 69,90 % |
1. 9. 2020 | 69,70 % |
1. 12. 2020 | 69,90 % |
1. 3. 2021 | 68,50 % |
1. 6. 2021 | 70,10 % |
1. 9. 2021 | 72,30 % |
1. 12. 2021 | 72,30 % |
1. 3. 2022 | 72,00 % |
1. 6. 2022 | 72,70 % |
1. 9. 2022 | 73,20 % |
1. 12. 2022 | 73,10 % |
1. 3. 2023 | 74,60 % |
1. 6. 2023 | 75,70 % |
1. 9. 2023 | 75,70 % |
1. 12. 2023 | 74,70 % |
1. 3. 2024 | 74,20 % |
Stopnja zaposlenosti Zgodovina
Datum | Vrednost |
---|---|
1. 3. 2024 | 74,2 % |
1. 12. 2023 | 74,7 % |
1. 9. 2023 | 75,7 % |
1. 6. 2023 | 75,7 % |
1. 3. 2023 | 74,6 % |
1. 12. 2022 | 73,1 % |
1. 9. 2022 | 73,2 % |
1. 6. 2022 | 72,7 % |
1. 3. 2022 | 72 % |
1. 12. 2021 | 72,3 % |
Podobni makroekonomski kazalniki kot Stopnja zaposlenosti
Ime | Trenutno | Prejšnji | Frekvenca |
---|---|---|---|
🇨🇾 Brezposelne osebe | 29.339 | 29.047 | Četrtletje |
🇨🇾 Delo s skrajšanim delovnim časom | 37.7 | 37.6 | Četrtletje |
🇨🇾 plače | 2.378 EUR/Month | 2.663 EUR/Month | Četrtletje |
🇨🇾 Pokojninska starost moških | 65,5 Years | 65 Years | Letno |
🇨🇾 Polni delovni čas | 408.4 | 414 | Četrtletje |
🇨🇾 prebivalstvo | 920 | 900 | Letno |
🇨🇾 Produktivnost | 114,181 points | 114,123 points | Četrtletje |
🇨🇾 Prosta delovna mesta | 13.778 | 13.229 | Mesečno |
🇨🇾 Rast plač | 5,7 % | 5 % | Četrtletje |
🇨🇾 Razmerje med ponudbo delovnih mest | 3 % | 2,8 % | Četrtletje |
🇨🇾 Sprememba zaposlenosti | 0,6 % | 0,4 % | Četrtletje |
🇨🇾 Stopnja brezposelnosti | 5 % | 5,3 % | Mesečno |
🇨🇾 Stopnja brezposelnosti mladih | 15,9 % | 15,9 % | Mesečno |
🇨🇾 Stopnja dolgotrajne brezposelnosti | 1,6 % | 1,6 % | Četrtletje |
🇨🇾 Stopnja zaposlenosti | 65,1 % | 64,6 % | Četrtletje |
🇨🇾 Stroški dela | 105,57 points | 107,28 points | Četrtletje |
🇨🇾 Upokojitvena starost žensk | 65,5 Years | 65 Years | Letno |
🇨🇾 Zaposleni | 463.2 | 450.5 | Letno |
Na Cipru stopnja zaposlenosti meri število ljudi, ki imajo zaposlitev, kot odstotek prebivalstva delovne starosti.
Makro strani za druge države v Evropa
- 🇦🇱Albanija
- 🇦🇹Avstrija
- 🇧🇾Belorusija
- 🇧🇪Belgija
- 🇧🇦Bosna in Hercegovina
- 🇧🇬Bolgarija
- 🇭🇷Hrvaška
- 🇨🇿Češka republika
- 🇩🇰Danska
- 🇪🇪Estonija
- 🇫🇴Ferski otoki
- 🇫🇮Finska
- 🇫🇷Francija
- 🇩🇪Nemčija
- 🇬🇷Grčija
- 🇭🇺Madžarska
- 🇮🇸Islandija
- 🇮🇪Irska
- 🇮🇹Italija
- 🇽🇰Kosovo
- 🇱🇻Latvija
- 🇱🇮Lihtenštajn
- 🇱🇹Litva
- 🇱🇺Luksemburg
- 🇲🇰Severna Makedonija
- 🇲🇹Malta
- 🇲🇩Moldavija
- 🇲🇨Monako
- 🇲🇪Črna gora
- 🇳🇱Nizozemska
- 🇳🇴Norveška
- 🇵🇱Poljska
- 🇵🇹Portugalska
- 🇷🇴Romunija
- 🇷🇺Rusija
- 🇷🇸Srbija
- 🇸🇰Slovaška
- 🇸🇮Slovenija
- 🇪🇸Španija
- 🇸🇪Švedska
- 🇨🇭Švica
- 🇺🇦Ukrajina
- 🇬🇧Združeno kraljestvo
- 🇦🇩Andora
Kaj je Stopnja zaposlenosti
Stopnja zaposlenosti je ključni kazalnik makroekonomskih razmer vsake države in predstavlja delež delovno aktivnega prebivalstva, ki je trenutno zaposlen. Na spletni strani Eulerpool, ki je posvečena prikazu makroekonomskih podatkov, je ta kazalnik izjemno pomemben za analizo gospodarskega okolja, razumevanje trga dela in oblikovanje ekonomske politike. Stopnja zaposlenosti je eden izmed najpomembnejših indikatorjev gospodarske stabilnosti in rasti. Visoka stopnja zaposlenosti navadno nakazuje na robustno in rastoče gospodarstvo, kar lahko vodi do večjega povpraševanja po blagu in storitvah, do povečanega prihodka gospodinjstev in s tem do višje potrošnje. Nasprotno pa nizka stopnja zaposlenosti pogosto signalizira gospodarske težave, kot so recesija, visoka raven brezposelnosti in zmanjšani prihodki gospodinjstev, kar lahko povzroči zmanjšano potrošnjo in znižano gospodarsko aktivnost. Pri analiziranju stopnje zaposlenosti se strokovnjaki osredotočajo na več vidikov. Prvi je delež delovno sposobnega prebivalstva, ki je zaposlen. Ta kazalnik omogoča vpogled v splošno zdravje trga dela. Drugi vidik vključuje analizo razmerja med zaposlenimi in delovno aktivnimi prebivalci, ki iščejo zaposlitev. Ta podatek je pomemben za razumevanje, kakšen delež delovno aktivnega prebivalstva je trenutno brez dela, kar je ključno za oblikovanje politik za zmanjševanje brezposelnosti. Na Eulerpool spletni strani prikazujemo podatke o stopnji zaposlenosti, ki jih pridobivamo iz zanesljivih in verodostojnih virov, kot so statistični uradi, mednarodne organizacije in vladne agencije. Ti podatki so ključni za poslovne analitike, investitorje, in oblikovalce ekonomske politike, saj omogočajo vpogled v dinamiko trga dela in pomagajo pri sprejemanju informiranih odločitev. Poleg osnovnih podatkov o stopnji zaposlenosti, na naši spletni strani ponujamo tudi podrobnejše informacije, kot so delitev zaposlenih po sektorjih, starostnih skupinah, izobrazbeni ravni in regijah. Ti podatki so pomembni za razumevanje strukture trga dela in za prepoznavanje potencialnih neravnovesij, ki bi lahko vplivala na gospodarsko stabilnost. Na primer, visoka stopnja zaposlenosti v enem sektorju lahko nakazuje na preveliko odvisnost ekonomije od tega sektorja, kar lahko postane problematično v primeru gospodarskega upada v tem sektorju. Prav tako je pomembno razumeti tudi demografske značilnosti zaposlenega prebivalstva. Na primer, če je večina zaposlenih v določenem delu populacije, kot so mladi ali starejši, je pomembno, da se oblikujejo politike, ki bodo zagotovile enake možnosti za vse starostne skupine. Podatki o stopnji zaposlenosti po starostnih skupinah lahko pomagajo pri oblikovanju politik, ki bodo spodbudile zaposlovanje med mladimi in zmanjšale brezposelnost med starejšimi, kar bo prispevalo k bolj uravnoteženemu in vključujočemu trgu dela. Ekonomski analitiki pogosto uporabljajo podatke o stopnji zaposlenosti tudi za prognoziranje gospodarskih trendov. Trendi v zaposlovanju lahko namreč pomagajo napovedati prihodnje gibanje gospodarske rasti, potrošnje in investicij. Na primer, stalno naraščanje stopnje zaposlenosti lahko nakazuje na naraščajoče zaupanje podjetij in potrošnikov v gospodarstvo, kar lahko vodi do večjega investicijskega cikla in povečanega povpraševanja po blagih in storitvah. Prav tako so podatki o stopnji zaposlenosti pomembni za preverjanje učinkov ekonomskih politik. Vpliv različnih politik, kot so davčne spodbude, podpora podjetništvu in izobraževanju, se pogosto meri prek sprememb v stopnji zaposlenosti. Višja stopnja zaposlenosti lahko kaže na učinkovitost takšnih politik, medtem ko lahko stagnacija ali zmanjševanje stopnje zaposlenosti kaže na potrebo po spremembah ali prilagoditvah politik. V sklopu digitalne transformacije in hitrega tehnološkega napredka se spreminjajo tudi zahteve trga dela. Stopnja zaposlenosti v tehnoloških sektorjih pogosto odraža hitrost in učinkovitost prilagajanja gospodarstva novim tehnologijam. Visoka stopnja zaposlenosti v tehnoloških sektorjih lahko nakazuje na inovacijsko moč države in njeno sposobnost prilagajanja novim gospodarskim razmeram, kar je ključnega pomena za dolgoročno gospodarsko rast. Spletna stran Eulerpool se osredotoča na zagotavljanje natančnih, ažurnih in zanesljivih podatkov o makroekonomskih kazalnikih, vključno s stopnjo zaposlenosti. Naš cilj je ponuditi celovit pregled nad trgom dela, kar bo našim uporabnikom omogočilo, da sprejmejo boljše in informirane odločitve. Ne glede na to, ali ste poslovni analitik, investitor ali oblikovalec ekonomske politike, vam bodo naši podatki o stopnji zaposlenosti omogočili globlji vpogled v dinamiko trga dela in pomagali pri razumevanju širših gospodarskih trendov. Upamo, da vam bo naša spletna stran služila kot zanesljiv vir informacij in vam pomagala pri analiziranju in razumevanju trga dela. Visoka stopnja zaposlenosti je ključna za trajnostno gospodarsko rast in blaginjo držav, zato je nujno, da imamo dostop do kakovostnih in zanesljivih podatkov, ki nam bodo pomagali pri oblikovanju boljših ekonomskih politik. Na podlagi teh podatkov lahko bolje razumemo izzive, s katerimi se sooča trg dela, in poiščemo rešitve, ki bodo prispevale k večji zaposlenosti in gospodarski stabilnosti. Eulerpool je predan podpori strokovnjakom pri analizi in razumevanju stopnje zaposlenosti ter drugih makroekonomskih kazalnikov, saj verjamemo, da lahko s kakovostnimi podatki prispevamo k boljšim ekonomskim odločitvam in s tem k trajnostni gospodarski rasti.