Naredi najboljše naložbe svojega življenja
Zagotovite si že od 2 evrov Ciper Starost za upokojitev moški
Tečaj
Trenutna vrednost Starost za upokojitev moški v Ciper je 65 letos. Starost za upokojitev moški v Ciper se je zmanjšala na 65 letos dne 1. 1. 2023, potem ko je bila 65 letos dne 1. 1. 2022. Od 1. 1. 2004 do 1. 1. 2024 je bil povprečni BDP v Ciper 65,02 letos. Rekordna vrednost je bila dosežena dne 1. 1. 2024 z 65,50 letos, medtem ko je najnižja vrednost bila zabeležena dne 1. 1. 2004 z 65,00 letos.
Starost za upokojitev moški ·
3 leta
5 let
10 let
25 let
Max
Pokojninska starost moških | |
---|---|
1. 1. 2004 | 65,00 Years |
1. 1. 2005 | 65,00 Years |
1. 1. 2006 | 65,00 Years |
1. 1. 2007 | 65,00 Years |
1. 1. 2008 | 65,00 Years |
1. 1. 2009 | 65,00 Years |
1. 1. 2010 | 65,00 Years |
1. 1. 2011 | 65,00 Years |
1. 1. 2012 | 65,00 Years |
1. 1. 2013 | 65,00 Years |
1. 1. 2014 | 65,00 Years |
1. 1. 2015 | 65,00 Years |
1. 1. 2016 | 65,00 Years |
1. 1. 2017 | 65,00 Years |
1. 1. 2018 | 65,00 Years |
1. 1. 2019 | 65,00 Years |
1. 1. 2020 | 65,00 Years |
1. 1. 2021 | 65,00 Years |
1. 1. 2022 | 65,00 Years |
1. 1. 2023 | 65,00 Years |
Starost za upokojitev moški Zgodovina
Datum | Vrednost |
---|---|
1. 1. 2023 | 65 letos |
1. 1. 2022 | 65 letos |
1. 1. 2021 | 65 letos |
1. 1. 2020 | 65 letos |
1. 1. 2019 | 65 letos |
1. 1. 2018 | 65 letos |
1. 1. 2017 | 65 letos |
1. 1. 2016 | 65 letos |
1. 1. 2015 | 65 letos |
1. 1. 2014 | 65 letos |
Podobni makroekonomski kazalniki kot Starost za upokojitev moški
Ime | Trenutno | Prejšnji | Frekvenca |
---|---|---|---|
🇨🇾 Brezposelne osebe | 29.339 | 29.047 | Četrtletje |
🇨🇾 Delo s skrajšanim delovnim časom | 37.7 | 37.6 | Četrtletje |
🇨🇾 plače | 2.378 EUR/Month | 2.663 EUR/Month | Četrtletje |
🇨🇾 Polni delovni čas | 408.4 | 414 | Četrtletje |
🇨🇾 prebivalstvo | 920 | 900 | Letno |
🇨🇾 Produktivnost | 114,181 points | 114,123 points | Četrtletje |
🇨🇾 Prosta delovna mesta | 13.778 | 13.229 | Mesečno |
🇨🇾 Rast plač | 5,7 % | 5 % | Četrtletje |
🇨🇾 Razmerje med ponudbo delovnih mest | 3 % | 2,8 % | Četrtletje |
🇨🇾 Sprememba zaposlenosti | 0,6 % | 0,4 % | Četrtletje |
🇨🇾 Stopnja brezposelnosti | 5 % | 5,3 % | Mesečno |
🇨🇾 Stopnja brezposelnosti mladih | 15,9 % | 15,9 % | Mesečno |
🇨🇾 Stopnja dolgotrajne brezposelnosti | 1,6 % | 1,6 % | Četrtletje |
🇨🇾 Stopnja zaposlenosti | 75,8 % | 74,2 % | Četrtletje |
🇨🇾 Stopnja zaposlenosti | 65,1 % | 64,6 % | Četrtletje |
🇨🇾 Stroški dela | 105,57 points | 107,28 points | Četrtletje |
🇨🇾 Upokojitvena starost žensk | 65,5 Years | 65 Years | Letno |
🇨🇾 Zaposleni | 463.2 | 450.5 | Letno |
Makro strani za druge države v Evropa
- 🇦🇱Albanija
- 🇦🇹Avstrija
- 🇧🇾Belorusija
- 🇧🇪Belgija
- 🇧🇦Bosna in Hercegovina
- 🇧🇬Bolgarija
- 🇭🇷Hrvaška
- 🇨🇿Češka republika
- 🇩🇰Danska
- 🇪🇪Estonija
- 🇫🇴Ferski otoki
- 🇫🇮Finska
- 🇫🇷Francija
- 🇩🇪Nemčija
- 🇬🇷Grčija
- 🇭🇺Madžarska
- 🇮🇸Islandija
- 🇮🇪Irska
- 🇮🇹Italija
- 🇽🇰Kosovo
- 🇱🇻Latvija
- 🇱🇮Lihtenštajn
- 🇱🇹Litva
- 🇱🇺Luksemburg
- 🇲🇰Severna Makedonija
- 🇲🇹Malta
- 🇲🇩Moldavija
- 🇲🇨Monako
- 🇲🇪Črna gora
- 🇳🇱Nizozemska
- 🇳🇴Norveška
- 🇵🇱Poljska
- 🇵🇹Portugalska
- 🇷🇴Romunija
- 🇷🇺Rusija
- 🇷🇸Srbija
- 🇸🇰Slovaška
- 🇸🇮Slovenija
- 🇪🇸Španija
- 🇸🇪Švedska
- 🇨🇭Švica
- 🇺🇦Ukrajina
- 🇬🇧Združeno kraljestvo
- 🇦🇩Andora
Kaj je Starost za upokojitev moški
Upokojitvena starost moških je pomembna makroekonomska kategorija, ki vpliva na številne vidike gospodarstva, kot so delovna sila, stroški socialne varnosti, bonitetne ocene držav in splošna finančna trajnost. Na spletni strani Eulerpool se osredotočamo na zagotavljanje natančnih in ažurnih makroekonomskih podatkov, zato smo pozorni tudi na trende in spremembe v upokojitveni starosti moških. Ta kategorija je ključnega pomena za razumevanje makroekonomskih razmer v posamezni državi in širše. V osnovi ima upokojitvena starost moških velik vpliv na delovno silo. Daljše obdobje delovne aktivnosti pomeni več delovne sile, ki je na voljo za prispevanje k gospodarski rasti. V državah, kjer je standardna upokojitvena starost visoka, lahko opazimo večje število zaposlenih v starosti nad 60 let. To lahko prispeva k večji produktivnosti, vendar hkrati tudi k večjemu pritisku na zdravstveni in socialni sistem, saj starejši zaposleni pogosteje potrebujejo zdravstvene storitve. Na drugi strani, nižja upokojitvena starost pomeni zgodnejše upokojitev moških, kar vpliva na zmanjšanje razpoložljive delovne sile. To lahko povzroči pomanjkanje usposobljenega kadra in ovira gospodarsko rast. Poleg tega zgodnejša upokojitev pomeni daljše obdobje prejemanja pokojninskih nadomestil, kar obremeni pokojninski sistem. Nenadoma spremenjeni demografski trendi, kot so staranje prebivalstva in nižja rodnost v številnih razvitih državah, dodatno povečujejo pomen upokojitvene starosti. V Evropi in mnogih drugih delih sveta je povprečna pričakovana življenjska doba v zadnjih desetletjih narasla. To je povzročilo pritisk na pokojninske sisteme, kar je prisililo mnoge države v podaljšanje zakonsko določene upokojitvene starosti. Skozi pregled različnih držav lahko opazimo, da upokojitvena starost moških ni enotna in se razlikuje glede na zakonodajne spremembe, kulturne norme in gospodarske razmere. V Sloveniji se je povprečna upokojitvena starost moških v zadnjih letih gibala med 61 in 63 let. Zakonodaja se tukaj ravna tudi po mednarodnih standardih in smernicah Evropske unije, ki priporočajo postopno zviševanje upokojitvene starosti, da bi zagotovili vzdržne pokojninske sisteme. Po drugi strani pa so nekatere države, kot je na primer Francija, imele med epidemijo COVID-19 velike izzive, ko se je pojavil predlog za dvig upokojitvene starosti, kar je privedlo do protestov in političnih napetosti. Pomembno je tudi razumeti, da upokojitvena starost moških vpliva na potrošnjo in varčevanje. Starejši moški, ki še delajo, imajo višje dohodke, kar povečuje njihovo potrošnjo in gospodarsko aktivnost. Obratno, ko se upokojijo, se njihov dohodek znižuje, kar lahko vpliva na zmanjšanje potrošnje. Poleg tega se spremeni tudi njihova naložbena strategija; medtem ko so zaposleni pogosto bolj nagnjeni k tveganju in dolgoročnim naložbam, postanejo po upokojitvi bolj konzervativni in previdni pri vlaganju. V makroekonomskem smislu ima tovrstna sprememba vedenja pomembne posledice. Čeprav se sprva morda zdi, da daljša delovna aktivnost prinaša le pozitivne učinke, je potrebno upoštevati širši kontekst. Čeprav večja delovna sila prispeva k večji gospodarski rasti, je potrebno zagotoviti tudi ustrezne pogoje za ohranjanje zdravja in delovne zmožnosti starejših delavcev. Pomembno je tudi, da se razmislijo ustrezne strategije za reintegracijo tistih, ki so bili zaradi bolezni ali poškodb daljša obdobja odsotni z dela. Zaupanje javnosti v stabilnost pokojninskega sistema je dodatni dejavnik, ki vpliva na sprejemanje sprememb v upokojitveni starosti. Preglednost, jasnost in dolgoročna vzdržnost pokojninske politike so ključne za vzdrževanje zaupanja javnosti in izogibanje socialnim nemirom. Na spletni strani Eulerpool se trudimo, da z našimi podatki in analizami omogočimo boljše razumevanje teh kompleksnih vprašanj. Analiza upokojitvene starosti moških na makroekonomski ravni vključuje tudi primerjavo med različnimi državami in regijami. To omogoča razumevanje, kakšne učinke imajo različne politike na gospodarstvo. Na primer, skandinavske države, kot sta Norveška in Švedska, so uspešno implementirale fleksibilne upokojitvene režime, ki omogočajo kasnejšo upokojitev ob zagotovitvi dodatnih podpor za starejše delavce. Te prakse so prispevale k večji gospodarski stabilnosti in vzdržnosti pokojninskega sistema. Po drugi strani pa imajo države z zelo rigidnimi pokojninskimi pravili pogosto več težav pri prilagajanju demografskim spremembam. V zaključku je upokojitvena starost moških izjemno pomembna makroekonomska kategorija, ki vpliva na številne segmente gospodarstva. Razumevanje in analiza teh podatkov prinaša vpogled v širše gospodarske trende in omogoča pripravo učinkovitih strategij za vzdržnost pokojninskih sistemov ter dolgoročno gospodarsko rast. Na Eulerpool se zavzemamo, da naši uporabniki dobijo najnovejše in najbolj točne informacije, kar jim omogoča boljše razumevanje in odločanje v makroekonomskem okolju.