Naredi najboljše naložbe svojega življenja
Zagotovite si že od 2 evrov Azerbajdžan Bruto domači proizvod (BDP) iz oskrbovalnih dejavnosti
Tečaj
Trenutna vrednost Bruto domači proizvod (BDP) iz oskrbovalnih dejavnosti v Azerbajdžan znaša 38,1 mio. AZN. Bruto domači proizvod (BDP) iz oskrbovalnih dejavnosti v Azerbajdžan se je povečal na 38,1 mio. AZN dne 1. 9. 2023, po tem ko je bil 37,4 mio. AZN dne 1. 6. 2023. Od 1. 3. 2001 do 1. 12. 2023 je bil povprečni BDP v Azerbajdžan 28,56 mio. AZN. Najvišja vrednost vseh časov je bila dosežena dne 1. 12. 2023 z 45,10 mio. AZN, medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena dne 1. 9. 2001 z 15,40 mio. AZN.
Bruto domači proizvod (BDP) iz oskrbovalnih dejavnosti ·
3 leta
5 let
10 let
25 let
Max
BDP iz oskrbovalnih dejavnosti | |
---|---|
1. 3. 2001 | 20,50 mio. AZN |
1. 6. 2001 | 17,00 mio. AZN |
1. 9. 2001 | 15,40 mio. AZN |
1. 12. 2001 | 18,70 mio. AZN |
1. 3. 2002 | 21,40 mio. AZN |
1. 6. 2002 | 17,80 mio. AZN |
1. 9. 2002 | 16,20 mio. AZN |
1. 12. 2002 | 19,80 mio. AZN |
1. 3. 2003 | 23,80 mio. AZN |
1. 6. 2003 | 20,70 mio. AZN |
1. 9. 2003 | 19,10 mio. AZN |
1. 12. 2003 | 23,90 mio. AZN |
1. 3. 2004 | 24,40 mio. AZN |
1. 6. 2004 | 21,10 mio. AZN |
1. 9. 2004 | 19,50 mio. AZN |
1. 12. 2004 | 24,50 mio. AZN |
1. 3. 2005 | 25,40 mio. AZN |
1. 6. 2005 | 21,80 mio. AZN |
1. 9. 2005 | 20,60 mio. AZN |
1. 12. 2005 | 26,00 mio. AZN |
1. 3. 2006 | 27,00 mio. AZN |
1. 6. 2006 | 23,30 mio. AZN |
1. 9. 2006 | 22,40 mio. AZN |
1. 12. 2006 | 28,50 mio. AZN |
1. 3. 2007 | 24,50 mio. AZN |
1. 6. 2007 | 21,50 mio. AZN |
1. 9. 2007 | 20,70 mio. AZN |
1. 12. 2007 | 26,90 mio. AZN |
1. 3. 2008 | 25,80 mio. AZN |
1. 6. 2008 | 23,10 mio. AZN |
1. 9. 2008 | 22,40 mio. AZN |
1. 12. 2008 | 29,50 mio. AZN |
1. 3. 2009 | 23,00 mio. AZN |
1. 6. 2009 | 20,60 mio. AZN |
1. 9. 2009 | 20,30 mio. AZN |
1. 12. 2009 | 26,10 mio. AZN |
1. 3. 2010 | 23,20 mio. AZN |
1. 6. 2010 | 22,30 mio. AZN |
1. 9. 2010 | 21,60 mio. AZN |
1. 12. 2010 | 27,90 mio. AZN |
1. 3. 2011 | 25,50 mio. AZN |
1. 6. 2011 | 24,50 mio. AZN |
1. 9. 2011 | 24,10 mio. AZN |
1. 12. 2011 | 31,30 mio. AZN |
1. 3. 2012 | 27,70 mio. AZN |
1. 6. 2012 | 26,90 mio. AZN |
1. 9. 2012 | 26,80 mio. AZN |
1. 12. 2012 | 35,50 mio. AZN |
1. 3. 2013 | 28,70 mio. AZN |
1. 6. 2013 | 27,90 mio. AZN |
1. 9. 2013 | 27,90 mio. AZN |
1. 12. 2013 | 36,80 mio. AZN |
1. 3. 2014 | 30,00 mio. AZN |
1. 6. 2014 | 29,40 mio. AZN |
1. 9. 2014 | 29,50 mio. AZN |
1. 12. 2014 | 39,60 mio. AZN |
1. 3. 2015 | 30,60 mio. AZN |
1. 6. 2015 | 29,40 mio. AZN |
1. 9. 2015 | 28,50 mio. AZN |
1. 12. 2015 | 39,80 mio. AZN |
1. 3. 2016 | 29,70 mio. AZN |
1. 6. 2016 | 29,50 mio. AZN |
1. 9. 2016 | 28,60 mio. AZN |
1. 12. 2016 | 40,00 mio. AZN |
1. 3. 2017 | 28,90 mio. AZN |
1. 6. 2017 | 28,70 mio. AZN |
1. 9. 2017 | 27,90 mio. AZN |
1. 12. 2017 | 39,10 mio. AZN |
1. 3. 2018 | 30,80 mio. AZN |
1. 6. 2018 | 30,60 mio. AZN |
1. 9. 2018 | 29,60 mio. AZN |
1. 12. 2018 | 41,60 mio. AZN |
1. 3. 2019 | 31,90 mio. AZN |
1. 6. 2019 | 31,70 mio. AZN |
1. 9. 2019 | 30,40 mio. AZN |
1. 12. 2019 | 43,80 mio. AZN |
1. 3. 2020 | 36,70 mio. AZN |
1. 6. 2020 | 33,40 mio. AZN |
1. 9. 2020 | 30,40 mio. AZN |
1. 12. 2020 | 37,90 mio. AZN |
1. 3. 2021 | 36,20 mio. AZN |
1. 6. 2021 | 35,40 mio. AZN |
1. 9. 2021 | 35,20 mio. AZN |
1. 12. 2021 | 43,10 mio. AZN |
1. 3. 2022 | 38,10 mio. AZN |
1. 6. 2022 | 36,10 mio. AZN |
1. 9. 2022 | 38,20 mio. AZN |
1. 12. 2022 | 43,70 mio. AZN |
1. 3. 2023 | 41,20 mio. AZN |
1. 6. 2023 | 37,40 mio. AZN |
1. 9. 2023 | 38,10 mio. AZN |
Bruto domači proizvod (BDP) iz oskrbovalnih dejavnosti Zgodovina
Datum | Vrednost |
---|---|
1. 9. 2023 | 38,1 mio. AZN |
1. 6. 2023 | 37,4 mio. AZN |
1. 3. 2023 | 41,2 mio. AZN |
1. 12. 2022 | 43,7 mio. AZN |
1. 9. 2022 | 38,2 mio. AZN |
1. 6. 2022 | 36,1 mio. AZN |
1. 3. 2022 | 38,1 mio. AZN |
1. 12. 2021 | 43,1 mio. AZN |
1. 9. 2021 | 35,2 mio. AZN |
1. 6. 2021 | 35,4 mio. AZN |
Podobni makroekonomski kazalniki kot Bruto domači proizvod (BDP) iz oskrbovalnih dejavnosti
Ime | Trenutno | Prejšnji | Frekvenca |
---|---|---|---|
🇦🇿 BDP | 72,36 milijard USD | 78,81 milijard USD | Letno |
🇦🇿 BDP iz gradbeništva | 1,127 milijard AZN | 971,7 mio. AZN | Četrtletje |
🇦🇿 BDP iz javne uprave | 149,2 mio. AZN | 209,5 mio. AZN | Četrtletje |
🇦🇿 BDP iz kmetijstva | 429,8 mio. AZN | 817,9 mio. AZN | Četrtletje |
🇦🇿 BDP iz proizvodnje | 625,8 mio. AZN | 521,9 mio. AZN | Četrtletje |
🇦🇿 BDP iz rudarstva | 3,565 milijard AZN | 3,136 milijard AZN | Četrtletje |
🇦🇿 BDP iz storitev | 868,5 mio. AZN | 707,1 mio. AZN | Četrtletje |
🇦🇿 BDP iz transportnega sektorja | 1,43 milijard AZN | 1,391 milijard AZN | Četrtletje |
🇦🇿 BDP na prebivalca | 5.674,48 USD | 5.595,26 USD | Letno |
🇦🇿 BDP na prebivalca PPS | 21.349,35 USD | 21.051,27 USD | Letno |
🇦🇿 BDP po stalnih cenah | 9,783 milijard AZN | 9,212 milijard AZN | Četrtletje |
🇦🇿 Bruto investicije v osnovna sredstva | 5,92 milijard AZN | 5,413 milijard AZN | Četrtletje |
🇦🇿 Bruto nacionalni dohodek | 124,842 milijard AZN | 91,269 milijard AZN | Letno |
🇦🇿 Letno stopnjo rasti BDP | 4 % | 1,1 % | Četrtletje |
🇦🇿 Mesečni BDP YoY | 4,2 % | 4,3 % | Mesečno |
🇦🇿 Rast BDP skozi celo leto | 1,1 % | 4,62 % | Letno |
Makro strani za druge države v Azija
- 🇨🇳Kitajska
- 🇮🇳Indija
- 🇮🇩Indonezija
- 🇯🇵Japonska
- 🇸🇦Savdska Arabija
- 🇸🇬Singapur
- 🇰🇷Južna Koreja
- 🇹🇷Turčija
- 🇦🇫Afganistan
- 🇦🇲Armenija
- 🇧🇭Bahrajn
- 🇧🇩Bangladeš
- 🇧🇹Butan
- 🇧🇳Brunej
- 🇰🇭Kambodža
- 🇹🇱Vzhodni Timor
- 🇬🇪Gruzija
- 🇭🇰Hongkong
- 🇮🇷Iran
- 🇮🇶Irak
- 🇮🇱Izrael
- 🇯🇴Jordanija
- 🇰🇿Kazahstan
- 🇰🇼Kuvajt
- 🇰🇬Kirgizistan
- 🇱🇦Laos
- 🇱🇧Libanon
- 🇲🇴Macao
- 🇲🇾Malezija
- 🇲🇻Maldivi
- 🇲🇳Mongolija
- 🇲🇲Mjanmar
- 🇳🇵Nepal
- 🇰🇵Severna Koreja
- 🇴🇲Oman
- 🇵🇰Pakistan
- 🇵🇸Palestina
- 🇵🇭Filipini
- 🇶🇦Katar
- 🇱🇰Šrilanka
- 🇸🇾Sirija
- 🇹🇼Tajvan
- 🇹🇯Tadžikistan
- 🇹🇭Tajska
- 🇹🇲Turkmenistan
- 🇦🇪Združeni arabski emirati
- 🇺🇿Uzbekistan
- 🇻🇳Vietnam
- 🇾🇪Jemen
Kaj je Bruto domači proizvod (BDP) iz oskrbovalnih dejavnosti
Bruto domači proizvod (BDP) iz dejavnosti javnih storitev je ključni kazalnik za razumevanje gospodarske aktivnosti in zdravja posameznega gospodarstva. Na spletnem mestu Eulerpool, kjer se osredotočamo na prikaz makroekonomskih podatkov, je rubrika 'BDP iz javnih storitev' namenjena poglobljenemu vpogledu v prispevek tega specifičnega sektorja k splošni gospodarski rasti. V nadaljevanju bomo podrobneje raziskali, kaj pomeni BDP iz javnih storitev, njegova pomembnost ter ključne dejavnike, ki vplivajo na ta gospodarski indikator. BDP iz javnih storitev se nanaša na bruto domači proizvod, ustvarjen z dejavnostmi v sektorju javnih storitev. Ta sektor vključuje široko paleto storitev, kot so proizvodnja in distribucija električne energije, oskrba z vodovodnimi storitvami, ravnanje z odpadnimi vodami in odpadki ter druge sorodne storitve. Gre za sektor, ki je bistven za vsakdanje delovanje gospodinjstev, podjetij in širše družbe. Poleg tega storitve v tem sektorju predstavljajo pomemben del infrastrukture, ki omogoča delovanje drugih gospodarskih dejavnosti. Ena ključnih prednosti preučevanja BDP iz javnih storitev je razumevanje, kako stabilen je ta sektor v primerjavi z drugimi gospodarskimi sektorji. Medtem ko so lahko proizvodni sektorji bolj izpostavljeni gospodarskim nihanjem, sektor javnih storitev ponavadi izkazuje večjo stabilnost zaradi konstantne potrebe po osnovnih storitvah, kot so električna energija in voda. To pomeni, da prispevek javnih storitev k BDP pogosto deluje kot stabilizator celotnega gospodarstva. Poleg tega je analiza BDP iz javnih storitev pomembna tudi zaradi vpogleda v učinkovitost in konkurenčnost tega sektorja. V sodobnem gospodarstvu imajo izboljšave v učinkovitosti proizvodnje in distribucije električne energije ter drugih osnovnih storitev neposredne posledice na stroške poslovanja, cene za končne uporabnike in okoljske vplive. Na portalu Eulerpool prikazujemo podatke, ki omogočajo našim uporabnikom natančno spremljanje teh dejavnikov in primerjavo z drugimi obdobji ali državami. Prispevek sektorja javnih storitev k BDP je seveda tesno povezan z energetskim prehodom in trajnostnim razvojem. S prehodom na obnovljive vire energije, uvajanjem naprednih tehnologij za ravnanje z odpadki in povečanjem učinkovitosti uporabe voda, se spreminja tudi struktura in dinamika sektorja javnih storitev. Na spletni strani Eulerpool beležimo in analiziramo trende, ki odražajo te spremembe, kar omogoča našim uporabnikom, da sledijo napredkom in izzivom v procesu energetskega prehoda. Doslednost in kakovost oskrbe s storitvami v sektorju javnih storitev sta ključna za zanesljivo delovanje gospodarstva. Pogoste in nepredvidljive motnje v oskrbi z električno energijo, stanje vodovodnega omrežja ter učinkovitost ravnanja z odpadki lahko neposredno vplivajo na produktivnost podjetij in kakovost življenja prebivalstva. Naša zbirka podatkov omogoča vpogled v zanesljivost in zmogljivost infrastrukture javnih storitev, kar je neprecenljivo za sprejemanje informiranih odločitev tako na ravni posameznih podjetij kot na ravni države. V zadnjih letih smo priča naraščajočim naložbam v sektor javnih storitev, kar odraža potrebo po modernizaciji in povečanju zmogljivosti obstoječe infrastrukture. Tovrstne naložbe so ključnega pomena za dolgoročno vzdržnost in konkurenčnost gospodarstva. Spremljanje teh naložb in njihovega vpliva na BDP iz javnih storitev je ena od glavnih funkcionalnosti, ki jih ponuja naša platforma Eulerpool. Tako lahko uporabnikom zagotovimo dragocene informacije za strateško načrtovanje in ocenjevanje vplivov različnih razvojnih scenarijev. V prihodnje bo pomembnost sektorja javnih storitev verjetno še naraščala, zlasti z vidika tehnoloških inovacij ter okoljskih izzivov. Digitalizacija, avtomatizacija in uvajanje pametnih omrežij bodo postopoma spreminjali načine proizvodnje, distribucije in uporabe osnovnih storitev. To pomeni nove priložnosti za povečanje učinkovitosti, zmanjšanje stroškov in izboljšanje okoljske trajnosti. Spremljanje teh trendov in njihovo vključevanje v analize BDP iz javnih storitev ostaja ena od prioritet platforme Eulerpool. Poleg navedenega sektor javnih storitev vključuje še en vidik, ki ga ni mogoče prezreti – zaposlovanje. Gre za sektor, ki nudi delo velikemu številu ljudi, s čimer prispeva k splošni gospodarski stabilnosti in družbenemu blagostanju. Spremljanje zaposlovanja in produktivnosti delovne sile v tem sektorju omogoča vpogled v socialno-ekonomske vplive in pomaga pri oblikovanju politik za krepitev trga dela. Celovita analiza BDP iz javnih storitev torej vključuje razumevanje širokega spektra dejavnikov, ki segajo od tehnoloških in okoljskih do družbeno-ekonomskih. Na naši spletni strani Eulerpool nudimo celovit vpogled v te dinamične in kompleksne procese, kar omogoča našim uporabnikom, da pridobijo natančne in zanesljive informacije za svoje analize in odločitve. Sklenemo lahko, da je sektor javnih storitev ključnega pomena za delovanje sodobnega gospodarstva. Razumevanje prispevkov tega sektorja k bruto domačemu proizvodu omogoča globlji vpogled v stabilnost, učinkovitost in trajnost gospodarskega sistema kot celote. Na platformi Eulerpool se zavedamo pomena tovrstnih analiz in zato nenehno posodabljamo ter izboljšujemo našo zbirko makroekonomskih podatkov, da bi našim uporabnikom omogočili najboljše možne vpoglede in analize. BDP iz javnih storitev ostaja eno izmed ključnih področij, kjer si prizadevamo za zagotavljanje najvišje kakovosti podatkov in analiz.