Naredi najboljše naložbe svojega življenja
Zagotovite si že od 2 evrov Azerbajdžan Potrošniška poraba
Tečaj
Trenutna vrednost Potrošniška poraba v Azerbajdžan je 16,161 milijard AZN. Potrošniška poraba v Azerbajdžan je narasla na 16,161 milijard AZN dne 1. 6. 2023, potem ko je bila 15,385 milijard AZN dne 1. 3. 2023. Od 1. 3. 2001 do 1. 9. 2023 je bil povprečni BDP v Azerbajdžan 6,29 milijard AZN. Vse časovno najvišjo vrednost je dosegla dne 1. 9. 2023 z 17,43 milijard AZN, medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena dne 1. 3. 2001 z 700,00 mio. AZN.
Potrošniška poraba ·
3 leta
5 let
10 let
25 let
Max
Potrošniška poraba | |
---|---|
1. 3. 2001 | 700,00 mio. AZN |
1. 6. 2001 | 821,60 mio. AZN |
1. 9. 2001 | 867,00 mio. AZN |
1. 12. 2001 | 880,30 mio. AZN |
1. 3. 2002 | 772,90 mio. AZN |
1. 6. 2002 | 838,30 mio. AZN |
1. 9. 2002 | 1,10 milijard AZN |
1. 12. 2002 | 1,10 milijard AZN |
1. 3. 2003 | 832,40 mio. AZN |
1. 6. 2003 | 918,30 mio. AZN |
1. 9. 2003 | 1,18 milijard AZN |
1. 12. 2003 | 1,35 milijard AZN |
1. 3. 2004 | 1,07 milijard AZN |
1. 6. 2004 | 1,15 milijard AZN |
1. 9. 2004 | 1,23 milijard AZN |
1. 12. 2004 | 1,32 milijard AZN |
1. 3. 2005 | 1,21 milijard AZN |
1. 6. 2005 | 1,29 milijard AZN |
1. 9. 2005 | 1,39 milijard AZN |
1. 12. 2005 | 1,39 milijard AZN |
1. 3. 2006 | 1,17 milijard AZN |
1. 6. 2006 | 1,51 milijard AZN |
1. 9. 2006 | 2,24 milijard AZN |
1. 12. 2006 | 2,03 milijard AZN |
1. 3. 2007 | 2,22 milijard AZN |
1. 6. 2007 | 2,34 milijard AZN |
1. 9. 2007 | 2,43 milijard AZN |
1. 12. 2007 | 2,49 milijard AZN |
1. 3. 2008 | 3,13 milijard AZN |
1. 6. 2008 | 3,37 milijard AZN |
1. 9. 2008 | 3,39 milijard AZN |
1. 12. 2008 | 3,54 milijard AZN |
1. 3. 2009 | 3,38 milijard AZN |
1. 6. 2009 | 3,65 milijard AZN |
1. 9. 2009 | 4,04 milijard AZN |
1. 12. 2009 | 4,15 milijard AZN |
1. 3. 2010 | 4,03 milijard AZN |
1. 6. 2010 | 4,05 milijard AZN |
1. 9. 2010 | 3,95 milijard AZN |
1. 12. 2010 | 4,68 milijard AZN |
1. 3. 2011 | 4,18 milijard AZN |
1. 6. 2011 | 4,79 milijard AZN |
1. 9. 2011 | 5,34 milijard AZN |
1. 12. 2011 | 5,10 milijard AZN |
1. 3. 2012 | 5,07 milijard AZN |
1. 6. 2012 | 5,16 milijard AZN |
1. 9. 2012 | 5,72 milijard AZN |
1. 12. 2012 | 5,66 milijard AZN |
1. 3. 2013 | 5,33 milijard AZN |
1. 6. 2013 | 5,73 milijard AZN |
1. 9. 2013 | 6,50 milijard AZN |
1. 12. 2013 | 6,83 milijard AZN |
1. 3. 2014 | 5,64 milijard AZN |
1. 6. 2014 | 6,99 milijard AZN |
1. 9. 2014 | 7,04 milijard AZN |
1. 12. 2014 | 7,14 milijard AZN |
1. 3. 2015 | 5,76 milijard AZN |
1. 6. 2015 | 7,54 milijard AZN |
1. 9. 2015 | 8,34 milijard AZN |
1. 12. 2015 | 9,19 milijard AZN |
1. 3. 2016 | 7,54 milijard AZN |
1. 6. 2016 | 8,85 milijard AZN |
1. 9. 2016 | 8,90 milijard AZN |
1. 12. 2016 | 10,18 milijard AZN |
1. 3. 2017 | 8,97 milijard AZN |
1. 6. 2017 | 9,96 milijard AZN |
1. 9. 2017 | 10,62 milijard AZN |
1. 12. 2017 | 10,96 milijard AZN |
1. 3. 2018 | 10,22 milijard AZN |
1. 6. 2018 | 10,57 milijard AZN |
1. 9. 2018 | 11,09 milijard AZN |
1. 12. 2018 | 11,49 milijard AZN |
1. 3. 2019 | 11,12 milijard AZN |
1. 6. 2019 | 11,22 milijard AZN |
1. 9. 2019 | 11,77 milijard AZN |
1. 12. 2019 | 12,98 milijard AZN |
1. 3. 2020 | 11,30 milijard AZN |
1. 6. 2020 | 10,13 milijard AZN |
1. 9. 2020 | 11,44 milijard AZN |
1. 12. 2020 | 11,32 milijard AZN |
1. 3. 2021 | 11,31 milijard AZN |
1. 6. 2021 | 11,80 milijard AZN |
1. 9. 2021 | 12,75 milijard AZN |
1. 12. 2021 | 12,95 milijard AZN |
1. 3. 2022 | 13,17 milijard AZN |
1. 6. 2022 | 13,87 milijard AZN |
1. 9. 2022 | 15,21 milijard AZN |
1. 12. 2022 | 15,83 milijard AZN |
1. 3. 2023 | 15,39 milijard AZN |
1. 6. 2023 | 16,16 milijard AZN |
Potrošniška poraba Zgodovina
Datum | Vrednost |
---|---|
1. 6. 2023 | 16,161 milijard AZN |
1. 3. 2023 | 15,385 milijard AZN |
1. 12. 2022 | 15,833 milijard AZN |
1. 9. 2022 | 15,213 milijard AZN |
1. 6. 2022 | 13,868 milijard AZN |
1. 3. 2022 | 13,166 milijard AZN |
1. 12. 2021 | 12,945 milijard AZN |
1. 9. 2021 | 12,754 milijard AZN |
1. 6. 2021 | 11,798 milijard AZN |
1. 3. 2021 | 11,307 milijard AZN |
Podobni makroekonomski kazalniki kot Potrošniška poraba
Ime | Trenutno | Prejšnji | Frekvenca |
---|---|---|---|
🇦🇿 Cene bencina | 0,59 USD/Liter | 0,59 USD/Liter | Mesečno |
🇦🇿 Promet v maloprodaji YoY | 3,5 % | 3,4 % | Mesečno |
🇦🇿 Razpoložljivi osebni dohodek | 68,915 milijard AZN | 57,207 milijard AZN | Letno |
Makro strani za druge države v Azija
- 🇨🇳Kitajska
- 🇮🇳Indija
- 🇮🇩Indonezija
- 🇯🇵Japonska
- 🇸🇦Savdska Arabija
- 🇸🇬Singapur
- 🇰🇷Južna Koreja
- 🇹🇷Turčija
- 🇦🇫Afganistan
- 🇦🇲Armenija
- 🇧🇭Bahrajn
- 🇧🇩Bangladeš
- 🇧🇹Butan
- 🇧🇳Brunej
- 🇰🇭Kambodža
- 🇹🇱Vzhodni Timor
- 🇬🇪Gruzija
- 🇭🇰Hongkong
- 🇮🇷Iran
- 🇮🇶Irak
- 🇮🇱Izrael
- 🇯🇴Jordanija
- 🇰🇿Kazahstan
- 🇰🇼Kuvajt
- 🇰🇬Kirgizistan
- 🇱🇦Laos
- 🇱🇧Libanon
- 🇲🇴Macao
- 🇲🇾Malezija
- 🇲🇻Maldivi
- 🇲🇳Mongolija
- 🇲🇲Mjanmar
- 🇳🇵Nepal
- 🇰🇵Severna Koreja
- 🇴🇲Oman
- 🇵🇰Pakistan
- 🇵🇸Palestina
- 🇵🇭Filipini
- 🇶🇦Katar
- 🇱🇰Šrilanka
- 🇸🇾Sirija
- 🇹🇼Tajvan
- 🇹🇯Tadžikistan
- 🇹🇭Tajska
- 🇹🇲Turkmenistan
- 🇦🇪Združeni arabski emirati
- 🇺🇿Uzbekistan
- 🇻🇳Vietnam
- 🇾🇪Jemen
Kaj je Potrošniška poraba
Potrošnja gospodinjstev je ena izmed ključnih sestavin makroekonomskih kazalnikov in zajema izdatke posameznikov in gospodinjstev za blago in storitve. Na platformi eulerpool analiziramo in prikazujemo podrobne podatke o potrošnji gospodinjstev ter njenem vplivu na širšo ekonomijo. Uvodoma je treba razumeti, da potrošnja gospodinjstev spodbuja gospodarsko aktivnost, saj podjetjem in državi omogoča ustvarjanje prihodkov preko prodaje, obdavčevanja in naložb. V splošnem lahko potrošnjo gospodinjstev razdelimo na več ključnih območij: potrošnjo za osnovne potrebe, kot so hrana, oblačila in stanovanje; potrošnjo za rekreacijo in prosti čas, ki vključuje potovanja in zabavo; ter potrošnjo za zdravstvene storitve in izobraževanje, ki prav tako pomembno vpliva na kakovost življenja. Na platformi eulerpool se poslužujemo najnovejših metod za zbiranje in analizo podatkov o potrošnji gospodinjstev. Ti podatki so ključnega pomena za razumevanje trenutnega stanja in prihodnjih trendov v gospodarski aktivnosti. Na primer, nizka stopnja potrošnje lahko nakazuje na pomanjkanje zaupanja med potrošniki ali na gospodarske težave, kot je visoka brezposelnost. Nasprotno, visoka stopnja potrošnje lahko nakazuje na robustno gospodarsko rast in optimizem med potrošniki. Eden izmed glavnih dejavnikov, ki vplivajo na potrošnjo gospodinjstev, je razpoložljivi dohodek. Ta predstavlja razliko med skupnimi prihodki gospodinjstva in obveznimi izdatki, kot so davki, socialni prispevki in druge obveznosti. Na voljo razpoložljivi dohodek določa, koliko denarja lahko gospodinjstva porabijo za različne dobrine in storitve. Poleg tega razpoložljivi dohodek vpliva tudi na raven prihrankov, kar spet vpliva na dolgoročne naložbe in stabilnost gospodarstva. Sezona, inflacija in obrestne mere so med ključnimi zunanjimi dejavniki, ki vplivajo na raven potrošnje gospodinjstev. Inflacija, na primer, zmanjšuje kupno moč, ker se zaradi naraščajočih cen zmanjša količina dobrin in storitev, ki si jih gospodinjstva lahko privoščijo z enako količino denarja. Obrestne mere pa vplivajo na potrošnjo preko stroškov posojil in varčevanja. Višje obrestne mere običajno spodbujajo varčevanje in zmanjšujejo izposojanje, kar lahko znižuje potrošnjo. Na eulerpool še posebej pozorno spremljamo sezonske vzorce v potrošnji gospodinjstev, kot so povečana poraba v času praznikov in počitnic. Ti sezonski vzorci lahko pomembno vplivajo na četrtletne in letne kazalnike ekonomskih dejavnosti. Prav tako analiziramo vpliv demografskih dejavnikov, kot so starost in velikost gospodinjstva, na vzorce potrošnje. Na primer, starejše gospodinjstva običajno manj potrošijo za rekreacijo in več za zdravstvene storitve. Drugi vidik potrošnje gospodinjstev, ki ga natančno spremljamo na platformi eulerpool, je zadolženost gospodinjstev. Stopnja zadolženosti neposredno vpliva na zmožnost potrošnje, saj višji dolgovi običajno pomenijo višje mesečne obveznosti za odplačila posojil, kar zmanjšuje razpoložljivi dohodek za potrošnjo drugih dobrin in storitev. Gospodinjstva z visokimi stopnjami zadolženosti so tudi bolj občutljiva na spremembe obrestnih mer in gospodarske šoke. Na eulerpool poleg absolutnih številk potrošnje gospodinjstev upoštevamo tudi strukturne spremembe v gospodarskem okolju. Na primer, tehnološke inovacije in digitalizacija spreminjajo načine in sredstva potrošnje, kar vpliva na celotno ekonomijo. Elektronska trgovina in digitalne plačilne rešitve so povečale dostopnost in udobje potrošnje, prav tako pa spreminjajo vzorce in oblike potrošnje. Še en pomemben dejavnik je vladna politika, ki lahko neposredno ali posredno vpliva na potrošnjo gospodinjstev. Subvencije, davčne olajšave, socialne transferje in druge oblike državne pomoči lahko povečajo razpoložljivi dohodek in s tem tudi potrošnjo gospodinjstev. Na eulerpool skrbno spremljamo te spremembe in ocenjujemo njihov vpliv na ekonomske kazalnike. Naš cilj na eulerpool je zagotoviti celovito in poglobljeno analizo potrošnje gospodinjstev, da bi naši uporabniki lahko sprejemali informirane odločitve. S tem zagotavljamo transparentnost in jasnost pri prikazu makroekonomskih podatkov, kar je ključnega pomena za razumevanje širšega ekonomskega okolja. Preko analize potrošnje gospodinjstev pomagamo razumeti dinamiko ekonomije in nudimo vpogled v potencialne prihodnje trende. Potrošnja gospodinjstev ostaja temeljni kamen makroekonomskih analiz in omogoča vpogled v številne vidike gospodarstva. Zato je njeno natančno spremljanje in analiza, tako na kratki kot dolgi rok, ključnega pomena za vse, ki se ukvarjajo z ekonomskimi raziskavami, politiko in poslovanjem. Na eulerpool nudimo vse potrebno orodje in znanje, da lahko učinkovito analiziramo ter razumemo ta pomemben ekonomski kazalnik, ki je eden izmed najboljših pokazateljev splošnega stanja ekonomije.