Naredi najboljše naložbe svojega življenja

Zagotovite si že od 2 evrov
Analyse
Profil
🇦🇲

Armenija Minimalne plače

Tečaj

75 AMD/mesec
Sprememba +/-
+7 AMD/mesec
Sprememba %
+9,79 %

Trenutna vrednost Minimalne plače v Armenija je 75 AMD/mesec. Minimalne plače v Armenija so se povečale na 75 AMD/mesec dne 1. 1. 2023, potem ko so bile 68 AMD/mesec dne 1. 1. 2022. Od 1. 1. 1999 do 1. 1. 2024 je bil povprečen BDP v Armenija 36.615,38 AMD/mesec. Najvišjo vrednost vseh časov je dosegel dne 1. 1. 2023 s 75.000,00 AMD/mesec, medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena dne 1. 1. 1999 z 5.000,00 AMD/mesec.

Vir: Ministry of Labor and Social Affairs

Minimalne plače

  • 3 leta

  • 5 let

  • 10 let

  • 25 let

  • Max

Minimalne plače

Minimalne plače Zgodovina

DatumVrednost
1. 1. 202375 AMD/mesec
1. 1. 202268 AMD/mesec
1. 1. 202168 AMD/mesec
1. 1. 202068 AMD/mesec
1. 1. 201955 AMD/mesec
1. 1. 201855 AMD/mesec
1. 1. 201755 AMD/mesec
1. 1. 201655 AMD/mesec
1. 1. 201555 AMD/mesec
1. 1. 201450 AMD/mesec
1
2
3

Podobni makroekonomski kazalniki kot Minimalne plače

ImeTrenutnoPrejšnjiFrekvenca
🇦🇲
Brezposelne osebe
44.6 45.7 Mesečno
🇦🇲
plače
273.243 AMD/Month307.655 AMD/MonthMesečno
🇦🇲
Plače v proizvodnji
217.833 AMD/Month208.131 AMD/MonthMesečno
🇦🇲
Pokojninska starost moških
63 Years63 YearsLetno
🇦🇲
prebivalstvo
2,977 mio. 2,961 mio. Letno
🇦🇲
Stopnja brezposelnosti
13,1 %12 %Četrtletje
🇦🇲
Stopnja zaposlenosti
59,5 %61,7 %Četrtletje
🇦🇲
Upokojitvena starost žensk
63 Years63 YearsLetno
🇦🇲
Zaposleni
1,261 mio. 1,296 mio. Mesečno

Kaj je Minimalne plače

Minimalna plača je ključni kazalnik v makroekonomiji, ki se nanaša na najnižjo zakonsko določeno urno ali mesečno plačo, ki jo delodajalec mora izplačati delavcu za opravljeno delo. V Sloveniji, kot tudi v številnih drugih državah, minimalna plača igra ključno vlogo pri zagotavljanju socialne pravičnosti, zmanjševanju revščine in spodbujanju gospodarske rasti. Eulerpool je strokovna platforma za prikaz makroekonomskih podatkov, in v nadaljevanju bomo podrobneje raziskali pomen, vpliv ter zakonodajne vidike minimalne plače v Sloveniji. Minimalna plača je eden od načinov, kako lahko vlada poskuša uravnotežiti gospodarsko neenakost in zaščititi delavce pred izkoriščanjem. Z zakonsko določitvijo minimalne plače vlada določa najnižjo raven prihodka, ki naj bi ga prejemali zaposleni, kar prispeva k zmanjšanju dohodkovne neenakosti. V Sloveniji se minimalna plača prilagaja glede na makroekonomske kazalce, kot so inflacija, produktivnost in splošna gospodarska rast. Tako pristop omogoča, da minimalna plača sledi gospodarskim razmeram in pomaga ohranjati kupno moč delavcev. Zgodovina minimalne plače v Sloveniji sega v zgodnja leta po osamosvojitvi, ko je država začela urejati delovna razmerja in postavljati temelje za pravično in dohodkovno enakopravno družbo. Od takrat dalje se je znesek minimalne plače spreminjal in prilagajal glede na gospodarske razmere in življenjske stroške. Vsako leto se vlada in sindikati dogovarjajo o morebitnih prilagoditvah, pri čemer upoštevajo vrsto makroekonomskih indikatorjev. Pomemben vidik minimalne plače je njen vpliv na trg dela. Nasprotniki zviševanja minimalne plače trdijo, da lahko višji stroški dela povečajo brezposelnost, saj naj bi delodajalci zaradi višjih stroškov manj zaposlovali. Po drugi strani pa zagovorniki višjih minimalnih plač menijo, da večji dohodki lahko vodijo k višji potrošnji, kar spodbuja gospodarsko rast in ustvarja nova delovna mesta. V Sloveniji so raziskave pokazale, da zviševanje minimalne plače ni bistveno vplivalo na stopnjo brezposelnosti, kar kaže, da je ta ukrep lahko pozitiven za širše gospodarstvo. Eden izmed argumentov za zviševanje minimalne plače je vpliv na zmanjšanje revščine. Socialno ekonomske raziskave kažejo, da so delavci z nizkimi dohodki pogosto najbolj ranljivi za ekonomske šoke in spremembe, kot so inflacija in naraščajoči življenjski stroški. Zvišanje minimalne plače neposredno vpliva na izboljšanje življenjskega standarda teh skupin, kar prispeva k zmanjševanju revščine in socialne izključenosti. V Sloveniji, kjer je socialno varstvo pomemben del družbenega konsenza, ima minimalna plača posebno vlogo pri zagotavljanju osnovnega življenjskega standarda za vse delavce. Poleg tega minimalna plača vpliva na uravnoteženje plačnih razlik med različnimi sektorji. V nekaterih gospodarskih dejavnostih, kjer so plače tradicionalno nižje, kot so gostinstvo, trgovina in osebne storitve, minimalna plača služi kot ključna zaščita za delavce. S tem preprečuje, da bi razlike v plačah med različnimi sektorji postale prevelike in prispeva k bolj pravični porazdelitvi dohodka v družbi. Regulacija minimalne plače v Sloveniji temelji na Zakonu o minimalni plači, ki določa postopke za določitev in prilagoditve zneska minimalne plače, ter zagotavlja pravno zaščito za delavce, ki prejemajo minimalno plačo. Ta zakon določa tudi kazni za delodajalce, ki ne spoštujejo določb o minimalni plači. Tako zakonodaja zagotavlja, da minimalna plača ni le predpis, ampak učinkovito orodje za izboljšanje socialno-ekonomskih razmer delavcev. Na platformi Eulerpool smo zavezani zagotavljanju natančnih in ažurnih makroekonomskih podatkov, vključno z informacijami o minimalni plači. Naš cilj je omogočiti raziskovalcem, analitikom, delodajalcem in oblikovalcem politik dostop do zanesljivih podatkov, ki jim bodo pomagali pri sprejemanju informiranih odločitev. Minimalna plača je le eden izmed mnogih kazalnikov, ki jih spremljamo, vendar razumemo njen ključni pomen za gospodarstvo in družbo kot celoto. V zaključku lahko povzamemo, da minimalna plača v Sloveniji predstavlja pomembno orodje v boju proti revščini, zagotavljanju pravične delitve dohodka in spodbujanju gospodarske rasti. Skozi zgodovino se je minimalna plača prilagajala glede na gospodarske razmere in življenjske stroške, z namenom ohranjanja dostojnega življenjskega standarda za vse delavce. Na Eulerpool se zavedamo pomena natančnih in zanesljivih makroekonomskih podatkov, ki so ključni za razumevanje in oblikovanje učinkovitih ekonomskih politik. Trudimo se zagotavljati kakovostne informacije, ki bodo v pomoč pri analizi in oblikovanju politik, ki bodo prispevale k bolj pravični in uspešni družbi.