Legendarni vlagatelji stavijo na Eulerpool.

Analyse
Profil
Shield Protocol Delnica

Shield Protocol

SHIELD

Tečaj

0,24
Danes +/-
+0
Danes %
+0 %

Shield Protocol Whitepaper

  • Preprosto

  • Razširjeno

  • Experte

Börse Marktpaar Preis +2% Tiefe -2% Tiefe Volumen (24H) Volumen % Typ Liquiditätsbewertung Aktualität
FinexboxSHIELD/USDT0,2400226,590,00cex1,008. 7. 2025, 13:42
1

Shield Protocol FAQ

Kaj je Shield Protocol (SHIELD)?

Shield Protocol je prvi 2FA na blockchainu, ki vključuje varnostno kopiranje 2FA z Binance Smart Chain Mainnet, Polygon Mainnet, Fantom Opera Mainnet, KCC Mainnet, WANCHAIN in OPTIMISM Mainnet. Uporabniki lahko varnostno kopirajo in obnovijo svoje 2FA račune na Binance Smart Chain, Polygon, Fantom Opera, KCC Chain, WANCHAIN in OPTIMISM blockchains, namesto na centraliziranih strežnikih, kar omogoča, da se osebni podatki uporabnikov ne zbirajo. Aplikacija Shield Protocol vključuje tudi večverižno denarnico, ki trenutno podpira verige BNB Chain, Polygon Chain, Avalanche Chain, Fantom Opera Chain, TomoChain, Ethereum, REEF Chain, Meter Chain, Kucoin Community Chain, WANCHAIN, Telos Chain, Arbitrum Chain in OPTIMISM. Shield Protocol se loteva konkurence, kot sta Authy in Google Authenticator — in ponuja varnost ob odpravi zbiranja podatkov in centraliziranega shranjevanja. Preprost vmesnik pomeni, da je to orodje dostopno tudi za vsakodnevne uporabnike.

Potreba po SHIELD 2FA na blockchainu?

V vsaki današnji centralizirani aplikaciji se soočamo s težavami, ki se nanašajo na naše podatke. Kljub številnim varnim sistemom, ki jih podjetja uporabljajo, je bilo veliko primerov kršitev podatkov, saj v centraliziranem sistemu vedno obstaja luknja, skozi katero lahko hekerji vdrejo in povzročijo uhajanje podatkov. Tudi kadar podjetje uporablja zelo varen in zanesljiv sistem, lahko vseeno pride do kršitev zaradi notranjih puščanj. Kršitve podatkov so v porastu in lahko opazimo veliko količino podatkov, objavljenih na temnem spletu po vdoru, vključno z uporabniškimi imeni in gesli. Edini, ki se izognejo uporabi njihovih prijav s strani hekerjev, so tisti, ki uporabljajo dvofaktorsko avtentikacijo (2FA), vendar še vedno tvegajo uhajanje osebnih e-poštnih naslovov in gesel, ki jih morda uporabljajo v drugih računih brez 2FA. Shield 2FA želi odpraviti uporabo osebnih podatkov za prijavo in celo odpraviti centralizirano shranjevanje, tako da ga nadomesti s sistemom veriženja podatkov na več verigah, kar pomeni sistem, ki ne bo zahteval nobenih osebnih podatkov ali uporabe centraliziranega shranjevanja, vendar bo še vedno izpolnjeval svoj namen in prikazal dejansko uporabnost verige blokov.

Ključne uporabnosti SHIELD?

* Provizije: Uporabite svoj žeton Shield za plačilo provizij za uporabo blockchaina. Zaščita vaših skrivnosti prinaša majhne stroške, ki jih lahko plačate v žetonih Shield, dodatne funkcije aplikacije Shield pa je mogoče plačati tudi z žetoni. * Nagrade za staking: Uporabniki Shield lahko stavijo svoje žetone, da pridobijo nagrade v žetonih Shield ali v prihodnjih partnerskih žetonih. * Bonus: Imetniki žetonov Shield bodo nagrajeni v okviru različnih programov nagrajevanja, ki bodo občasno predstavljeni.

Koliko SHIELD žetonov je v obtoku?

SHIELD Protocol je bil lansiran preko IDO z zalogo 200.000 žetonov za javno prodajo na platformi Bakeryswap DEX, dne 10. februarja 2021.

Kdo je ustanovitelj SHIELD Protocola?

Rahul Sharma je ustanovitelj in izvršni direktor SHIELD PROTOCOL. Je izkušen znanstvenik na področju varnostnih podatkov z dolgoletnimi izkušnjami v industriji raziskav podatkov, kjer deluje že zadnjih 12 let. Njegova strokovna znanja vključujejo analizo tehnološke rasti, svetovanje na področju kibernetske varnosti, umetno inteligenco in simulacijo ter specializacijo za večoblačne sisteme.

Shield Protocol vlagateljev se zanima tudi za te kriptovalute

Ta seznam predstavlja skrbno izbran izbor kriptovalut, ki bi lahko bile zanimive za vlagatelje. Vlagatelji, ki so investirali v Shield Protocol, so investirali tudi v naslednje kriptovalute. Za vse navedene kriptovalute smo na Eulerpool pripravili lastne kriptoanalize.

Začetki in vzpon kriptovalut

Zgodovina kriptovalut se začne leta 2008, ko je oseba ali skupina pod psevdonimom Satoshi Nakamoto objavila belo knjigo "Bitcoin: A Peer-to-Peer Electronic Cash System". Ta dokument je postavil temelje za prvo kriptovaluto, Bitcoin. Bitcoin je uporabil decentralizirano tehnologijo, znano kot blockchain, da omogoči transakcije brez potrebe po centralni avtoriteti.

Januarja 2009 je bilo s rudarjenjem genesis bloka zagnano Bitcoin omrežje. Sprva je bil Bitcoin bolj eksperimentalni projekt za majhno skupino navdušencev. Prvi znani komercialni nakup z Bitcoini se je zgodil leta 2010, ko je nekdo za dve pizzi odštel 10.000 Bitcoinov. Takrat je bila vrednost enega Bitcoina le majhen del centa.

Razvoj drugih kriptovalut

Po uspehu Bitcoina so kmalu nastale dodatne kriptovalute. Te nove digitalne valute, pogosto imenovane "Altcoins", so iskale načine, kako uporabiti in izboljšati tehnologijo veriženja blokov. Nekatere od najbolj znanih zgodnjih altcoinov so Litecoin (LTC), Ripple (XRP) in Ethereum (ETH). Ethereum, ki ga je ustanovil Vitalik Buterin, se je še posebej razlikoval od Bitcoina, saj je omogočal ustvarjanje pametnih pogodb in decentraliziranih aplikacij (DApps).

Rast trga in volatilnost

Trg kriptovalut je hitro rasel in z njim tudi javna pozornost. Vrednost bitcoina in drugih kriptovalut je doživela ekstremna nihanja. Vrhunci, kot je konec leta 2017, ko je cena bitcoina skoraj dosegla 20.000 ameriških dolarjev, so se izmenjevali s hudimi padci trga. Ta volatilnost je privabljala tako vlagatelje kot špekulante.

Regulatorni izzivi in sprejetost

Medtem ko je popularnost kriptovalut naraščala, so vlade po vsem svetu začele obravnavati regulacijo te nove razreda sredstev. Nekatere države so zavzele prijazno držo in spodbujale razvoj kriptotehnologij, medtem ko so druge uvedle stroge regulacije ali celo prepovedale kriptovalute. Kljub tem izzivom je sprejetje kriptovalut v glavni tok postopoma naraščalo, pri čemer so podjetja in finančne ustanove začele z njihovo adopcijo.

Najnovejši razvoj in prihodnost

V zadnjih letih so razvoji, kot so DeFi (Decentralizirane Finance) in NFT (Neprenosljivi Žetoni), razširili paleto možnosti, ki jih ponuja tehnologija veriženja blokov. DeFi omogoča kompleksne finančne transakcije brez tradicionalnih finančnih institucij, medtem ko NFT omogočajo tokenizacijo umetniških del in drugih edinstvenih predmetov.

Prihodnost kriptovalut ostaja vznemirljiva in negotova. Vprašanja o skalabilnosti, regulaciji in prodornosti na trg ostajajo odprta. Kljub temu je zanimanje za kriptovalute in osnovno tehnologijo veriženja blokov močnejše kot kdaj koli prej, in njihova vloga v svetovnem gospodarstvu bo predvidoma še naprej rasla.

Prednosti vlaganja v kriptovalute

1. Visoki potenciali donosnosti

Kriptovalute so znane po svojih visokih potencialih za donos. Vlagatelji, ki so zgodaj vstopili v projekte, kot sta Bitcoin ali Ethereum, so dosegli občutne dobičke. Ta visoka donosnost naredi kriptovalute privlačno investicijsko priložnost za vlagatelje, ki so nagnjeni k tveganju.

2. Neodvisnost od tradicionalnih finančnih sistemov

Kriptovalute nudijo alternativo tradicionalnemu finančnemu sistemu. Niso vezane na politiko centralne banke, kar jih naredi privlačne kot zavarovanje proti inflaciji in gospodarski nestabilnosti.

3. Inovacija in tehnološki razvoj

Vlaganje v kriptovalute pomeni tudi vlaganje v nove tehnologije. Blockchain, tehnologija za mnogimi kriptovalutami, ima potencial za revolucioniranje številnih industrijskih sektorjev, od finančnih storitev do upravljanja dobavnih verig.

4. Likvidnost

Kripto trgi delujejo neprekinjeno, kar pomeni visoko likvidnost. Vlagatelji lahko svoja sredstva kupujejo in prodajajo kadarkoli, kar je v primerjavi s tradicionalnimi trgi, ki so omejeni na delovni čas, jasna prednost.

Slabosti vlaganja v kriptovalute

1. Visoka volatilnost

Kriptovalute so znane po svoji ekstremni volatilnosti. Vrednost kriptovalut se lahko hitro in nepredvidljivo poveča ali zmanjša, kar predstavlja veliko tveganje za vlagatelje.

2. Regulativna negotovost

Regulativna pokrajina za kriptovalute je še vedno v nastajanju in se močno razlikuje od države do države. Ta negotovost lahko privede do tveganj, zlasti ko so uvedeni novi zakoni in predpisi.

3. Varnostna tveganja

Medtem ko se tehnologija blockchain smatra za zelo varno, obstajajo tveganja, povezana s hrambo in izmenjavo kriptovalut. Heckerji in prevare niso redkost v svetu kriptovalut, kar zahteva dodatne previdnostne ukrepe.

Pomanjkanje razumevanja in sprejetosti

Veliko ljudi ne razume popolnoma kriptovalut in osnovne tehnologije. To pomanjkanje razumevanja lahko privede do napačnih investicij. Poleg tega je sprejetje kriptovalut kot plačilnega sredstva še vedno omejeno.