Legendarni vlagatelji stavijo na Eulerpool.

Zagotovite si že od 2 evrov
Analyse
Profil
MonaCoin Delnica

MonaCoin

MONA

Tečaj

0,11
Danes +/-
+0
Danes %
+0 %

MonaCoin Whitepaper

  • Preprosto

  • Razširjeno

  • Experte

Börse Marktpaar Preis +2% Tiefe -2% Tiefe Volumen (24H) Volumen % Typ Liquiditätsbewertung Aktualität
XT.COMMONA/USDT0,2200119.475,800,00cex1,008. 4. 2025, 06:35
EllipXMONA/USDC0,14410.958,30545,7332.448,200,95cex1,009. 7. 2025, 06:21
BitbankMONA/JPY0,14891,578.553,537.545,270,02cex252,009. 7. 2025, 06:21
CoinExMONA/USDT0,13263,40371,503.999,890,00cex126,009. 7. 2025, 06:23
CoinExMONA/BTC0,1425,05210,153.265,580,00cex34,009. 7. 2025, 06:23
FinexboxMONA/BTC0,303,0245,663.196,660,06cex1,008. 7. 2025, 13:42
bitFlyerMONA/JPY0,145,674.130,902.888,540,00cex1,009. 7. 2025, 06:20
CoincheckMONA/JPY0,1400819,810,00cex09. 7. 2025, 06:18
ZaifMONA/JPY0,1417,42283,99664,310,09cex111,009. 7. 2025, 06:20
ProBit GlobalMONA/USDT0,260046,480cex1,0025. 4. 2025, 10:54
1
2

MonaCoin FAQ

Kaj je MonaCoin (MONA)?

MonaCoin (MONA) je odprtokodna decentralizirana kriptovaluta in omrežje za plačila peer-to-peer (p2p). Kriptovaluta je bila predstavljena januarja 2014 brez procesa predhodnega rudarjenja ter je zgrajena na algoritmu Lyra2RE (v2) in temelji na trdem forku Litecoina. Plačilno omrežje MonaCoin je popolnoma decentralizirano. Tako kot večina decentraliziranih projektov, ne pripada eni sami osebi, temveč pripada vsem uporabnikom. Poleg tega omogoča tehnologija peer-to-peer, ki podpira MONA, platformi neodvisnost in samoupravnost. Novi kovanci se izdajajo kolektivno z uporabniki sistema kot plačilo za rudarjenje. Rudarji zaslužijo 25 kovancev za vsakih 90 obdelanih blokov; čas ustvarjanja bloka je 1,5 minute, težavnost rudarjenja pa je odvisna od vsakega bloka. Skupnost MonaCoin je najbolj aktivna in angažirana skupina uporabnikov kriptovalut na Japonskem, s podporo lokalnih vlagateljev in navdušencev nad kripto. Projekt je pridobil javno pozornost, ko je bil predstavljen na televizijski mreži WBS v Tokiu, ki je prikazala zgodbo o moškem, ki je kupil kos zemljišča v Naganu z uporabo MonaCoin. Kdo so ustanovitelji MonaCoin? MonaCoin je bil lansiran 1. januarja 2014, temelječ na internetnem memu v obliki mačke – konkretno, priljubljenem znaku ASCII umetnosti, Mona. MONA je prva alternativna kriptovaluta, razvita na Japonskem. Projekt je na skrivaj ustvaril uporabnik z imenom 'Mr. Wantanabe'. Do oktobra 2021 razvojna ekipa ostaja popolnoma anonimna. Ni informacij o ustanovitelju, neznano je število udeležencev. Imena, fotografije ali strani na družbenih omrežjih ekipe MonaCoin niso na voljo. Kaj naredi MonaCoin edinstven? MonaCoin (MONA) je kriptovaluta razvita na Japonskem, ki si je pridobila ugled in zbrala skupnost oboževalcev predvsem v svoji domovini. Zaradi zavidljive baze oboževalcev so uporabniki MonaCoin uspeli ustvariti več spletnih aplikacij in storitev, ki temeljijo na MONA, kar je znatno povečalo uporabnost projekta.

MonaCoin vlagateljev se zanima tudi za te kriptovalute

Ta seznam predstavlja skrbno izbran izbor kriptovalut, ki bi lahko bile zanimive za vlagatelje. Vlagatelji, ki so investirali v MonaCoin, so investirali tudi v naslednje kriptovalute. Za vse navedene kriptovalute smo na Eulerpool pripravili lastne kriptoanalize.

Začetki in vzpon kriptovalut

Zgodovina kriptovalut se začne leta 2008, ko je oseba ali skupina pod psevdonimom Satoshi Nakamoto objavila belo knjigo "Bitcoin: A Peer-to-Peer Electronic Cash System". Ta dokument je postavil temelje za prvo kriptovaluto, Bitcoin. Bitcoin je uporabil decentralizirano tehnologijo, znano kot blockchain, da omogoči transakcije brez potrebe po centralni avtoriteti.

Januarja 2009 je bilo s rudarjenjem genesis bloka zagnano Bitcoin omrežje. Sprva je bil Bitcoin bolj eksperimentalni projekt za majhno skupino navdušencev. Prvi znani komercialni nakup z Bitcoini se je zgodil leta 2010, ko je nekdo za dve pizzi odštel 10.000 Bitcoinov. Takrat je bila vrednost enega Bitcoina le majhen del centa.

Razvoj drugih kriptovalut

Po uspehu Bitcoina so kmalu nastale dodatne kriptovalute. Te nove digitalne valute, pogosto imenovane "Altcoins", so iskale načine, kako uporabiti in izboljšati tehnologijo veriženja blokov. Nekatere od najbolj znanih zgodnjih altcoinov so Litecoin (LTC), Ripple (XRP) in Ethereum (ETH). Ethereum, ki ga je ustanovil Vitalik Buterin, se je še posebej razlikoval od Bitcoina, saj je omogočal ustvarjanje pametnih pogodb in decentraliziranih aplikacij (DApps).

Rast trga in volatilnost

Trg kriptovalut je hitro rasel in z njim tudi javna pozornost. Vrednost bitcoina in drugih kriptovalut je doživela ekstremna nihanja. Vrhunci, kot je konec leta 2017, ko je cena bitcoina skoraj dosegla 20.000 ameriških dolarjev, so se izmenjevali s hudimi padci trga. Ta volatilnost je privabljala tako vlagatelje kot špekulante.

Regulatorni izzivi in sprejetost

Medtem ko je popularnost kriptovalut naraščala, so vlade po vsem svetu začele obravnavati regulacijo te nove razreda sredstev. Nekatere države so zavzele prijazno držo in spodbujale razvoj kriptotehnologij, medtem ko so druge uvedle stroge regulacije ali celo prepovedale kriptovalute. Kljub tem izzivom je sprejetje kriptovalut v glavni tok postopoma naraščalo, pri čemer so podjetja in finančne ustanove začele z njihovo adopcijo.

Najnovejši razvoj in prihodnost

V zadnjih letih so razvoji, kot so DeFi (Decentralizirane Finance) in NFT (Neprenosljivi Žetoni), razširili paleto možnosti, ki jih ponuja tehnologija veriženja blokov. DeFi omogoča kompleksne finančne transakcije brez tradicionalnih finančnih institucij, medtem ko NFT omogočajo tokenizacijo umetniških del in drugih edinstvenih predmetov.

Prihodnost kriptovalut ostaja vznemirljiva in negotova. Vprašanja o skalabilnosti, regulaciji in prodornosti na trg ostajajo odprta. Kljub temu je zanimanje za kriptovalute in osnovno tehnologijo veriženja blokov močnejše kot kdaj koli prej, in njihova vloga v svetovnem gospodarstvu bo predvidoma še naprej rasla.

Prednosti vlaganja v kriptovalute

1. Visoki potenciali donosnosti

Kriptovalute so znane po svojih visokih potencialih za donos. Vlagatelji, ki so zgodaj vstopili v projekte, kot sta Bitcoin ali Ethereum, so dosegli občutne dobičke. Ta visoka donosnost naredi kriptovalute privlačno investicijsko priložnost za vlagatelje, ki so nagnjeni k tveganju.

2. Neodvisnost od tradicionalnih finančnih sistemov

Kriptovalute nudijo alternativo tradicionalnemu finančnemu sistemu. Niso vezane na politiko centralne banke, kar jih naredi privlačne kot zavarovanje proti inflaciji in gospodarski nestabilnosti.

3. Inovacija in tehnološki razvoj

Vlaganje v kriptovalute pomeni tudi vlaganje v nove tehnologije. Blockchain, tehnologija za mnogimi kriptovalutami, ima potencial za revolucioniranje številnih industrijskih sektorjev, od finančnih storitev do upravljanja dobavnih verig.

4. Likvidnost

Kripto trgi delujejo neprekinjeno, kar pomeni visoko likvidnost. Vlagatelji lahko svoja sredstva kupujejo in prodajajo kadarkoli, kar je v primerjavi s tradicionalnimi trgi, ki so omejeni na delovni čas, jasna prednost.

Slabosti vlaganja v kriptovalute

1. Visoka volatilnost

Kriptovalute so znane po svoji ekstremni volatilnosti. Vrednost kriptovalut se lahko hitro in nepredvidljivo poveča ali zmanjša, kar predstavlja veliko tveganje za vlagatelje.

2. Regulativna negotovost

Regulativna pokrajina za kriptovalute je še vedno v nastajanju in se močno razlikuje od države do države. Ta negotovost lahko privede do tveganj, zlasti ko so uvedeni novi zakoni in predpisi.

3. Varnostna tveganja

Medtem ko se tehnologija blockchain smatra za zelo varno, obstajajo tveganja, povezana s hrambo in izmenjavo kriptovalut. Heckerji in prevare niso redkost v svetu kriptovalut, kar zahteva dodatne previdnostne ukrepe.

Pomanjkanje razumevanja in sprejetosti

Veliko ljudi ne razume popolnoma kriptovalut in osnovne tehnologije. To pomanjkanje razumevanja lahko privede do napačnih investicij. Poleg tega je sprejetje kriptovalut kot plačilnega sredstva še vedno omejeno.