Legendarni vlagatelji stavijo na Eulerpool.

Zagotovite si že od 2 evrov
Analyse
Profil
LBRY Credits Delnica

LBRY Credits

LBC

Tečaj

0,00
Danes +/-
+0
Danes %
+0 %

LBRY Credits Whitepaper

  • Preprosto

  • Razširjeno

  • Experte

Börse Marktpaar Preis +2% Tiefe -2% Tiefe Volumen (24H) Volumen % Typ Liquiditätsbewertung Aktualität
MEXCLBC/USDT0,00258,995,37757,160,00cex120,009. 7. 2025, 06:18
1

LBRY Credits FAQ

Kaj je Library Credit (LBRY)?

Library Credit (LBRY) je platforma, ki si prizadeva poenostaviti način distribucije in dostopa do digitalnih vsebin tako za potrošnike kot za proizvajalce. Library Credit uporablja decentraliziran model, ki je pravičen, brezplačen in odprt za vse vpletene strani. Natančneje, platforma deluje kot distribuirano omrežje, zgrajeno na vrhu protokola, ki ustvarjalcem omogoča, da zaračunajo pristojbino uporabnikom vsebine brez cenzure ali potrebe po posredniku. Projekt je bil lansiran proti koncu leta 2018 in zdaj služi aktivni skupnosti.

Kdo so ustanovitelji Library Credit?

Jeremy Kaufman je ustvaril Library Credit kot platformo za gostovanje vsebine brez centralne avtoritete. Poleg LBRY je Kaufman tudi ustanovitelj podjetja Topscore, registra za upravljanje dogodkov in aktivnosti. Ima diplomo iz fizike in računalniških znanosti na Rensselaer Polytechnic Institute. Drug soustanovitelj LBRY je Alex Grintsvayg. Pred Library Credit je Grintsvayg oblikoval in upravljal sistemsko arhitekturo za SaaS podjetja. Pri LBRY je odgovoren za tehnološki razvoj in nadziranje rasti infrastrukture podjetja. Tako kot Kaufman je tudi Grintsvayg obiskoval Rensselaer Polytechnic Institute, kjer je diplomiral iz računalniških znanosti in psihologije. Inženir protokola Lex Berezhny je odgovoren za zaledje ključnih komponent, kot so denarnice platforme, protokol in veriga blokov. Brannon King je višji inženir za blockchain pri Library Credit. Preden se je pridružil LBRY, je Brannon ustvarjal programsko opremo v jezikih, kot sta C++ in C#.

Kaj naredi Library Credit edinstven?

Library Credit uporablja koncept decentraliziranega in distribuiranega omrežja (na več gostiteljskih računalnikih) za izgradnjo kripto platforme za deljenje vsebin, ki ponuja enake pogoje za vse udeležence. Posebej se osredotoča na reševanje nekaterih glavnih težav (kot so cenzura, zlorabe zasebnosti uporabnikov, nepoštena formula delitve prihodkov), ki vplivajo na podjetja, ki ponujajo podobne storitve. Prihodek, ustvarjen iz dejavnosti potrošnikov vsebin, je v celoti pripisan založnikom v njihovi izbrani plačilni metodi — bodisi v LBC (domači žeton) bodisi prek tretjih plačilnih procesorjev. Neodvisni ponudniki gostovanja lahko ponudijo procesorsko moč svojih računalnikov, da zaslužijo pasivni dohodek na platformi. Ta mehanizem naj bi naredil LBRY dostopen in privlačen za ustvarjalce vsebin.

Koliko kovancev Library Credit (LBC) je v obtoku?

V prvih 20 letih projekta naj bi bilo v obtoku eno milijardo (1,000,000,000) žetonov LBC. Vendar se bo to število postopoma zmanjševalo na letni ravni, pri čemer bo v prvem letu okoli sto milijonov (100,000,000) žetonov. Dodatno zmanjšanje celotne ponudbe bo izvedeno prek bonus kreditov, namenjenih promocijskim dogodkom, strateško namenjenim ustvarjanju začetne javne ozaveščenosti. Spodaj si oglejte celotne podrobnosti o dodelitvi žetonov: * 10 % za partnerske organizacije, dobrodelne ustanove in druge strateške institucije. Sem sodijo EFF, ACLU in drugi z močnim ugledom pri zaščiti digitalnih pravic, kibernetski varnosti in svobodi interneta. * 20 % za programe ozaveščanja. Ta dodelitev bo na začetni stopnji projekta prosto razdeljena, da bi spodbudila sprejetje med uporabniki. * 10 % za ekipo, da pokrije operativne stroške in izdatke ekipe (upravljanje človeškega kapitala). * 60 % naj bi skupnost zaslužila prek različnih aktivnosti, kot je rudarjenje LBC.

LBRY Credits vlagateljev se zanima tudi za te kriptovalute

Ta seznam predstavlja skrbno izbran izbor kriptovalut, ki bi lahko bile zanimive za vlagatelje. Vlagatelji, ki so investirali v LBRY Credits, so investirali tudi v naslednje kriptovalute. Za vse navedene kriptovalute smo na Eulerpool pripravili lastne kriptoanalize.

Začetki in vzpon kriptovalut

Zgodovina kriptovalut se začne leta 2008, ko je oseba ali skupina pod psevdonimom Satoshi Nakamoto objavila belo knjigo "Bitcoin: A Peer-to-Peer Electronic Cash System". Ta dokument je postavil temelje za prvo kriptovaluto, Bitcoin. Bitcoin je uporabil decentralizirano tehnologijo, znano kot blockchain, da omogoči transakcije brez potrebe po centralni avtoriteti.

Januarja 2009 je bilo s rudarjenjem genesis bloka zagnano Bitcoin omrežje. Sprva je bil Bitcoin bolj eksperimentalni projekt za majhno skupino navdušencev. Prvi znani komercialni nakup z Bitcoini se je zgodil leta 2010, ko je nekdo za dve pizzi odštel 10.000 Bitcoinov. Takrat je bila vrednost enega Bitcoina le majhen del centa.

Razvoj drugih kriptovalut

Po uspehu Bitcoina so kmalu nastale dodatne kriptovalute. Te nove digitalne valute, pogosto imenovane "Altcoins", so iskale načine, kako uporabiti in izboljšati tehnologijo veriženja blokov. Nekatere od najbolj znanih zgodnjih altcoinov so Litecoin (LTC), Ripple (XRP) in Ethereum (ETH). Ethereum, ki ga je ustanovil Vitalik Buterin, se je še posebej razlikoval od Bitcoina, saj je omogočal ustvarjanje pametnih pogodb in decentraliziranih aplikacij (DApps).

Rast trga in volatilnost

Trg kriptovalut je hitro rasel in z njim tudi javna pozornost. Vrednost bitcoina in drugih kriptovalut je doživela ekstremna nihanja. Vrhunci, kot je konec leta 2017, ko je cena bitcoina skoraj dosegla 20.000 ameriških dolarjev, so se izmenjevali s hudimi padci trga. Ta volatilnost je privabljala tako vlagatelje kot špekulante.

Regulatorni izzivi in sprejetost

Medtem ko je popularnost kriptovalut naraščala, so vlade po vsem svetu začele obravnavati regulacijo te nove razreda sredstev. Nekatere države so zavzele prijazno držo in spodbujale razvoj kriptotehnologij, medtem ko so druge uvedle stroge regulacije ali celo prepovedale kriptovalute. Kljub tem izzivom je sprejetje kriptovalut v glavni tok postopoma naraščalo, pri čemer so podjetja in finančne ustanove začele z njihovo adopcijo.

Najnovejši razvoj in prihodnost

V zadnjih letih so razvoji, kot so DeFi (Decentralizirane Finance) in NFT (Neprenosljivi Žetoni), razširili paleto možnosti, ki jih ponuja tehnologija veriženja blokov. DeFi omogoča kompleksne finančne transakcije brez tradicionalnih finančnih institucij, medtem ko NFT omogočajo tokenizacijo umetniških del in drugih edinstvenih predmetov.

Prihodnost kriptovalut ostaja vznemirljiva in negotova. Vprašanja o skalabilnosti, regulaciji in prodornosti na trg ostajajo odprta. Kljub temu je zanimanje za kriptovalute in osnovno tehnologijo veriženja blokov močnejše kot kdaj koli prej, in njihova vloga v svetovnem gospodarstvu bo predvidoma še naprej rasla.

Prednosti vlaganja v kriptovalute

1. Visoki potenciali donosnosti

Kriptovalute so znane po svojih visokih potencialih za donos. Vlagatelji, ki so zgodaj vstopili v projekte, kot sta Bitcoin ali Ethereum, so dosegli občutne dobičke. Ta visoka donosnost naredi kriptovalute privlačno investicijsko priložnost za vlagatelje, ki so nagnjeni k tveganju.

2. Neodvisnost od tradicionalnih finančnih sistemov

Kriptovalute nudijo alternativo tradicionalnemu finančnemu sistemu. Niso vezane na politiko centralne banke, kar jih naredi privlačne kot zavarovanje proti inflaciji in gospodarski nestabilnosti.

3. Inovacija in tehnološki razvoj

Vlaganje v kriptovalute pomeni tudi vlaganje v nove tehnologije. Blockchain, tehnologija za mnogimi kriptovalutami, ima potencial za revolucioniranje številnih industrijskih sektorjev, od finančnih storitev do upravljanja dobavnih verig.

4. Likvidnost

Kripto trgi delujejo neprekinjeno, kar pomeni visoko likvidnost. Vlagatelji lahko svoja sredstva kupujejo in prodajajo kadarkoli, kar je v primerjavi s tradicionalnimi trgi, ki so omejeni na delovni čas, jasna prednost.

Slabosti vlaganja v kriptovalute

1. Visoka volatilnost

Kriptovalute so znane po svoji ekstremni volatilnosti. Vrednost kriptovalut se lahko hitro in nepredvidljivo poveča ali zmanjša, kar predstavlja veliko tveganje za vlagatelje.

2. Regulativna negotovost

Regulativna pokrajina za kriptovalute je še vedno v nastajanju in se močno razlikuje od države do države. Ta negotovost lahko privede do tveganj, zlasti ko so uvedeni novi zakoni in predpisi.

3. Varnostna tveganja

Medtem ko se tehnologija blockchain smatra za zelo varno, obstajajo tveganja, povezana s hrambo in izmenjavo kriptovalut. Heckerji in prevare niso redkost v svetu kriptovalut, kar zahteva dodatne previdnostne ukrepe.

Pomanjkanje razumevanja in sprejetosti

Veliko ljudi ne razume popolnoma kriptovalut in osnovne tehnologije. To pomanjkanje razumevanja lahko privede do napačnih investicij. Poleg tega je sprejetje kriptovalut kot plačilnega sredstva še vedno omejeno.