Legendarni vlagatelji stavijo na Eulerpool.

Analyse
Profil
Jobchain Delnica

Jobchain

JOB

Tečaj

0,00
Danes +/-
+0
Danes %
+0 %

Jobchain Whitepaper

  • Preprosto

  • Razširjeno

  • Experte

Börse Marktpaar Preis +2% Tiefe -2% Tiefe Volumen (24H) Volumen % Typ Liquiditätsbewertung Aktualität
MEXCJOB/USDT0,00128,344,87380,550cex92,0010. 4. 2025, 14:06
ProBit GlobalJOB/USDT0,000092,480,00cex1,009. 7. 2025, 06:15
DigiFinexJOB/USDT0,000013,040cex1,0025. 6. 2025, 11:27
1

Jobchain FAQ

Koliko JOB žetonov je v obtoku?

Jobchain® je bil lansiran 1. maja 2019 z ustvaritvijo 100 milijard JOB žetonov ob nastanku. Ima omejeno ponudbo in novih JOB žetonov ni mogoče ustvariti. Obstaja 5 denarnic, ki jih ima v lasti korporacija Jobchain®. 10 % žetonov je že v obtoku, preostalih 90 % pa je zaklenjenih in bodo sproščeni v naslednjih petih letih. Izvajali se bodo dogodki uničenja žetonov, da se zmanjša ponudba.

Kdo so ustanovitelji Jobchain®?

Projekt Jobchain® se razvija s sodelovanjem skupine strokovnjakov in svetovalcev iz Organizacije združenih narodov (OZN), Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA), Organizacije za sodelovanje in varnost v Evropi (OSCE) in Organizacije združenih narodov za industrijski razvoj (UNIDO).

Kje lahko kupim Jobchain® JOB žeton?

JOB je na voljo za trgovanje na vedno večjem številu borz. * Digifinex (https://www.digifinex.com/) (Eulerpool (https://eulerpool.com/exchanges/digifinex/)) * Probit (https://www.probit.com/app/exchange/JOB-USDT) (Eulerpool (https://eulerpool.com/exchanges/probit-exchange/)) * Sistemkoin (https://www.sistemkoin.com/) (Eulerpool (https://eulerpool.com/exchanges/sistemkoin/)) * P2PB2B (https://p2pb2b.io/) (Eulerpool (https://eulerpool.com/exchanges/p2pb2b/))

Kje je centralna pisarna Jobchain®?

Jobchain GmbH je registrirana korporacija v Avstriji, Španiji in ZDA. Osrednje pisarne se nahajajo na Dunaju v Avstriji.

Kaj je Jobchain (JOB)

Jobchain® je decentralizirana aplikacijska platforma, zasnovana tako, da omogoča vsakomur zaposlovanje in pridobivanje služb, medtem ko prejemajo plače v kriptovaluti. JOB je glavni uporabniški žeton, ki se uporablja za: * Provizije za obdelavo transakcij in shranjevanje podatkov. * Izvajanje verifikacijskih vozlišč na omrežju z zastavljanjem žetonov JOB. * Uporaba za glasovanje o upravljanju za določanje, kako so omrežni viri dodeljeni. * Provizije za obdelavo pogodbenih JOB. * Provizije za storitve izmenjave kriptovalut. * Provizije za decentralizirane storitve. * Povračilo denarja v obliki plač. * Povračilo denarja pri spletnih nakupih. Obstaja 7 ravni imetnikov žetona JOB, odvisno od števila žetonov, ki jih ima uporabnik. Glede na raven bodo uporabniki deležni izjemnih ugodnosti kot tudi zmanjšanja provizije, plačane Jobchain® za dostop do storitev, kot so zaposlovanje, plačevanje na spletu, izmenjava kriptovalut itd. Platforma Jobchain® vključuje: * Denarnico za identiteto in izobrazbo * Varno hranite svojo identiteto * Shranite svoje overjene diplome * Shranite svoje uradne licence * Uporabite svoj QR identitete za plačila/dostop * Denarnico za kriptovalute Shranjevanje več kriptovalut * Vložite/umaknite kriptovalute * Kupite/prodajte kriptovalute * Plačujte v trgovinah s QR kodo s kriptovalutami * Vložite/umaknite fiat valute na bančne račune Trg delovne sile * Poišči službe/zaposli kadar koli, kjer koli * Filtriraj delavce po oceni/razpoložljivosti * Shranite delovne izkušnje * Izberite valuto za plače

Jobchain vlagateljev se zanima tudi za te kriptovalute

Ta seznam predstavlja skrbno izbran izbor kriptovalut, ki bi lahko bile zanimive za vlagatelje. Vlagatelji, ki so investirali v Jobchain, so investirali tudi v naslednje kriptovalute. Za vse navedene kriptovalute smo na Eulerpool pripravili lastne kriptoanalize.

Začetki in vzpon kriptovalut

Zgodovina kriptovalut se začne leta 2008, ko je oseba ali skupina pod psevdonimom Satoshi Nakamoto objavila belo knjigo "Bitcoin: A Peer-to-Peer Electronic Cash System". Ta dokument je postavil temelje za prvo kriptovaluto, Bitcoin. Bitcoin je uporabil decentralizirano tehnologijo, znano kot blockchain, da omogoči transakcije brez potrebe po centralni avtoriteti.

Januarja 2009 je bilo s rudarjenjem genesis bloka zagnano Bitcoin omrežje. Sprva je bil Bitcoin bolj eksperimentalni projekt za majhno skupino navdušencev. Prvi znani komercialni nakup z Bitcoini se je zgodil leta 2010, ko je nekdo za dve pizzi odštel 10.000 Bitcoinov. Takrat je bila vrednost enega Bitcoina le majhen del centa.

Razvoj drugih kriptovalut

Po uspehu Bitcoina so kmalu nastale dodatne kriptovalute. Te nove digitalne valute, pogosto imenovane "Altcoins", so iskale načine, kako uporabiti in izboljšati tehnologijo veriženja blokov. Nekatere od najbolj znanih zgodnjih altcoinov so Litecoin (LTC), Ripple (XRP) in Ethereum (ETH). Ethereum, ki ga je ustanovil Vitalik Buterin, se je še posebej razlikoval od Bitcoina, saj je omogočal ustvarjanje pametnih pogodb in decentraliziranih aplikacij (DApps).

Rast trga in volatilnost

Trg kriptovalut je hitro rasel in z njim tudi javna pozornost. Vrednost bitcoina in drugih kriptovalut je doživela ekstremna nihanja. Vrhunci, kot je konec leta 2017, ko je cena bitcoina skoraj dosegla 20.000 ameriških dolarjev, so se izmenjevali s hudimi padci trga. Ta volatilnost je privabljala tako vlagatelje kot špekulante.

Regulatorni izzivi in sprejetost

Medtem ko je popularnost kriptovalut naraščala, so vlade po vsem svetu začele obravnavati regulacijo te nove razreda sredstev. Nekatere države so zavzele prijazno držo in spodbujale razvoj kriptotehnologij, medtem ko so druge uvedle stroge regulacije ali celo prepovedale kriptovalute. Kljub tem izzivom je sprejetje kriptovalut v glavni tok postopoma naraščalo, pri čemer so podjetja in finančne ustanove začele z njihovo adopcijo.

Najnovejši razvoj in prihodnost

V zadnjih letih so razvoji, kot so DeFi (Decentralizirane Finance) in NFT (Neprenosljivi Žetoni), razširili paleto možnosti, ki jih ponuja tehnologija veriženja blokov. DeFi omogoča kompleksne finančne transakcije brez tradicionalnih finančnih institucij, medtem ko NFT omogočajo tokenizacijo umetniških del in drugih edinstvenih predmetov.

Prihodnost kriptovalut ostaja vznemirljiva in negotova. Vprašanja o skalabilnosti, regulaciji in prodornosti na trg ostajajo odprta. Kljub temu je zanimanje za kriptovalute in osnovno tehnologijo veriženja blokov močnejše kot kdaj koli prej, in njihova vloga v svetovnem gospodarstvu bo predvidoma še naprej rasla.

Prednosti vlaganja v kriptovalute

1. Visoki potenciali donosnosti

Kriptovalute so znane po svojih visokih potencialih za donos. Vlagatelji, ki so zgodaj vstopili v projekte, kot sta Bitcoin ali Ethereum, so dosegli občutne dobičke. Ta visoka donosnost naredi kriptovalute privlačno investicijsko priložnost za vlagatelje, ki so nagnjeni k tveganju.

2. Neodvisnost od tradicionalnih finančnih sistemov

Kriptovalute nudijo alternativo tradicionalnemu finančnemu sistemu. Niso vezane na politiko centralne banke, kar jih naredi privlačne kot zavarovanje proti inflaciji in gospodarski nestabilnosti.

3. Inovacija in tehnološki razvoj

Vlaganje v kriptovalute pomeni tudi vlaganje v nove tehnologije. Blockchain, tehnologija za mnogimi kriptovalutami, ima potencial za revolucioniranje številnih industrijskih sektorjev, od finančnih storitev do upravljanja dobavnih verig.

4. Likvidnost

Kripto trgi delujejo neprekinjeno, kar pomeni visoko likvidnost. Vlagatelji lahko svoja sredstva kupujejo in prodajajo kadarkoli, kar je v primerjavi s tradicionalnimi trgi, ki so omejeni na delovni čas, jasna prednost.

Slabosti vlaganja v kriptovalute

1. Visoka volatilnost

Kriptovalute so znane po svoji ekstremni volatilnosti. Vrednost kriptovalut se lahko hitro in nepredvidljivo poveča ali zmanjša, kar predstavlja veliko tveganje za vlagatelje.

2. Regulativna negotovost

Regulativna pokrajina za kriptovalute je še vedno v nastajanju in se močno razlikuje od države do države. Ta negotovost lahko privede do tveganj, zlasti ko so uvedeni novi zakoni in predpisi.

3. Varnostna tveganja

Medtem ko se tehnologija blockchain smatra za zelo varno, obstajajo tveganja, povezana s hrambo in izmenjavo kriptovalut. Heckerji in prevare niso redkost v svetu kriptovalut, kar zahteva dodatne previdnostne ukrepe.

Pomanjkanje razumevanja in sprejetosti

Veliko ljudi ne razume popolnoma kriptovalut in osnovne tehnologije. To pomanjkanje razumevanja lahko privede do napačnih investicij. Poleg tega je sprejetje kriptovalut kot plačilnega sredstva še vedno omejeno.