Legendarni vlagatelji stavijo na Eulerpool.

Analyse
Profil
Centrifuge Delnica

Centrifuge

CFG

Tečaj

0,17
Danes +/-
+0
Danes %
+0 %

Centrifuge Whitepaper

  • Preprosto

  • Razširjeno

  • Experte

Börse Marktpaar Preis +2% Tiefe -2% Tiefe Volumen (24H) Volumen % Typ Liquiditätsbewertung Aktualität
GateCFG/USDT0,196.957,354.823,551,03 mio.0,04cex302,009. 7. 2025, 06:23
OKXCFG/USDT0,198.439,9212.020,72234.812,050,02cex351,009. 7. 2025, 06:23
Bit2MeCFG/USDT0,169.927,0313.524,37211.775,990,02cex239,0025. 2. 2025, 18:12
XT.COMCFG/USDT0,19218,26228,85102.491,840,01cex120,009. 7. 2025, 06:21
KrakenCFG/USD0,193.633,193.632,2488.012,160,01cex308,009. 7. 2025, 06:23
KuCoinCFG/USDT0,199.315,987.579,5266.705,680,01cex300,009. 7. 2025, 06:23
BitvavoCFG/EUR0,1912.732,4723.476,3263.557,970,04cex379,009. 7. 2025, 06:18
MEXCCFG/USDT0,191.775,002.332,1245.877,210,00cex283,009. 7. 2025, 06:18
BingXCFG/USDT0,196.310,283.356,3544.509,620,02cex275,009. 7. 2025, 06:21
HibtCFG/USDT0,191.212,923.763,4935.211,310,00cex317,009. 7. 2025, 06:18
1
2
3

Centrifuge FAQ

Kaj je Centrifuge (CFG)?

Centrifuge je decentraliziran protokol za financiranje sredstev. Povezuje decentralizirano financiranje (DeFi) s sredstvi iz realnega sveta (RWA) in si prizadeva znižati stroške kapitala za mala in srednje velika podjetja (SME) ter vlagateljem zagotoviti stabilen vir dohodka. Glavni cilj projekta je ustvarjanje dobička, ki ni povezan z nestanovitnimi kripto sredstvi; razvijalci si prizadevajo prenesti resnično denarno vrednost iz fiat valut v kriptovalute. Podjetja uporabljajo Centrifuge za pridobitev likvidnosti, ki jo ponuja DeFi. Lahko tokenizirajo resnična sredstva in uporabijo te žetone kot zavarovanje za dostop do financiranja prek Tinlake, decentralizirane aplikacije (DApp) in protokola za posojanje. Centrifuge veriga blokov je zgrajena na Polkadot (DOT) zaradi hitrosti in nizkih provizij, medtem ko je njegova finančna DApp Tinlake zasnovana za dostop do likvidnosti na Ethereum (ETH). Centrifuge zagotavlja likvidnost vsem, vlagatelji pa prejemajo dohodke in nagrade v obliki CFG žetonov. Centrifuge povezuje sredstva, kot so računi, nepremičnine in licenčnine, z decentraliziranim financiranjem (DeFi). Poleg tega imajo posojilojemalci korist od tega, da lahko financirajo svoja resnična sredstva brez bank ali drugih posrednikov.

Kdo so ustanovitelji Centrifuge?

Centrifuge sta leta 2017 ustanovila Lucas Vogelsang in Martin Quensel. Lucas Vogelsang je ustanovni inženir pri Centrifuge in zaseda položaj izvršnega direktorja podjetja. Vogelsang je leta 2010 soustanovil e-trgovinsko podjetje DeinDeal. Po uspešni prodaji DeinDeal družbi Ringier je začel delati na drugem startupu — KaufDA. Kasneje se je Vogelsang preselil v Silicijevo dolino, kjer se je pridružil podjetju Taulia kot tehnični vodja. Oktobra 2017 je soustanovil Centrifuge. Martin Quensel je soustanovitelj Centrifuge in njegov trenutni glavni operativni direktor (COO). Pred ustanovitvijo Centrifuge je soustanovil Taulio. Quensel je svojo kariero začel pri podjetju SAP kot razvijalec programske opreme in arhitekt.

Kaj naredi Centrifuge (CFG) edinstvenega?

Žeton protokola Centrifuge tokenizira sredstva iz resničnega sveta, tako da jih pretvori v nezamenljive žetone (NFT-je). Nato se ta sredstva financirajo prek Tinlaka, prve decentralizirane aplikacije (DApp), zgrajene na verigi Centrifuge. Ta aplikacija je bila ustvarjena za dostop do likvidnosti na Ethereumu, medtem ko ima CFG svoj lastni most do Ethereuma. Značilnosti Centrifuge vključujejo integracijo z drugimi protokoli DeFi. Ta možnost omogoča uporabnikom Centrifuge doseganje likvidnosti brez upočasnitev in varuje protokole DeFi pred destabilizirajočimi dogodki z dodajanjem nekoreliranega zavarovanja. Posledično so skupna tveganja zmanjšana, oderusko posojanje in banke pa so zamenjane s pametnimi pogodbami. Od junija 2021 ima Centrifuge najvišjo skupno zaklenjeno vrednost (TVL) v ekosistemu Polkadot. Poleg tega projekt trdi, da je med prvimi, ki je lansiral parachain na Polkadot. Pri snovanju verige Centrifuge sta bila prioriteta zagotovitev operativne hitrosti in nizke pristojbine.

Koliko kovancev Centrifuge (CFG) je v obtoku?

CFG je izvorni žeton platforme Centrifuge in poganja celotno omrežje. Obstajajo trije glavni načini uporabe za CFG: staking, plačevanje transakcijskih provizij in sodelovanje v upravljanju. Žeton se uporablja tudi za nagrajevanje ponudnikov likvidnosti na Tinlake. Od junija 2021 je skupna ponudba 425.000.000 CFG, ki se letno povečuje s stopnjo 3%. Skupna ponudba žetonov CFG je razdeljena na naslednji način: 27 % za glavne prispevke, 17,1 % za celotne podpornike, 7,3 % za nagrade in dotacije, 9,5 % za prodajo skupnosti, 11,8 % za dodelitev fundacije, 7,1 % za dotacije skupnosti, 10,8 % za razvojne dotacije in 8,3 % za zgodnji ekosistem. Prodaja CFG je potekala 26. maja 2021 na Coinlist. Dogodek je bil izveden v dveh fazah in ponudba žetonov je bila omejena na 17 milijonov za vsak krog.

Kako je omrežje Centrifuge zavarovano?

Uporabniki plačujejo transakcijske provizije v žetonih CFG, transakcijski agregatorji na Polkadotu pa prejmejo delež provizije za obdelavo in shranjevanje podatkov. Ti ukrepi, kot tudi mehanizem NPoS (Nominated Proof-of-Stake) in nagrade CFG, spodbujajo uporabnike k pravičnemu delovanju in izbiri zbirateljev podatkov, ki omogočajo odpornost proti cenzuri. Na splošno večina varnosti izhaja iz relejne verige Polkadot. Uporaba varnostnih mehanizmov Polkadota omogoča platformi Centrifuge visoko raven varnosti po nizki ceni.

Kje lahko kupite Centrifuge (CFG)?

Od junija 2021 je mogoče trgovati s tokeni CFG na platformi BitZ. Če želite izvedeti več o nakupu kriptovalut, vas vabimo, da preberete naš podroben vodnik na Eulerpool.

Centrifuge vlagateljev se zanima tudi za te kriptovalute

Ta seznam predstavlja skrbno izbran izbor kriptovalut, ki bi lahko bile zanimive za vlagatelje. Vlagatelji, ki so investirali v Centrifuge, so investirali tudi v naslednje kriptovalute. Za vse navedene kriptovalute smo na Eulerpool pripravili lastne kriptoanalize.

Začetki in vzpon kriptovalut

Zgodovina kriptovalut se začne leta 2008, ko je oseba ali skupina pod psevdonimom Satoshi Nakamoto objavila belo knjigo "Bitcoin: A Peer-to-Peer Electronic Cash System". Ta dokument je postavil temelje za prvo kriptovaluto, Bitcoin. Bitcoin je uporabil decentralizirano tehnologijo, znano kot blockchain, da omogoči transakcije brez potrebe po centralni avtoriteti.

Januarja 2009 je bilo s rudarjenjem genesis bloka zagnano Bitcoin omrežje. Sprva je bil Bitcoin bolj eksperimentalni projekt za majhno skupino navdušencev. Prvi znani komercialni nakup z Bitcoini se je zgodil leta 2010, ko je nekdo za dve pizzi odštel 10.000 Bitcoinov. Takrat je bila vrednost enega Bitcoina le majhen del centa.

Razvoj drugih kriptovalut

Po uspehu Bitcoina so kmalu nastale dodatne kriptovalute. Te nove digitalne valute, pogosto imenovane "Altcoins", so iskale načine, kako uporabiti in izboljšati tehnologijo veriženja blokov. Nekatere od najbolj znanih zgodnjih altcoinov so Litecoin (LTC), Ripple (XRP) in Ethereum (ETH). Ethereum, ki ga je ustanovil Vitalik Buterin, se je še posebej razlikoval od Bitcoina, saj je omogočal ustvarjanje pametnih pogodb in decentraliziranih aplikacij (DApps).

Rast trga in volatilnost

Trg kriptovalut je hitro rasel in z njim tudi javna pozornost. Vrednost bitcoina in drugih kriptovalut je doživela ekstremna nihanja. Vrhunci, kot je konec leta 2017, ko je cena bitcoina skoraj dosegla 20.000 ameriških dolarjev, so se izmenjevali s hudimi padci trga. Ta volatilnost je privabljala tako vlagatelje kot špekulante.

Regulatorni izzivi in sprejetost

Medtem ko je popularnost kriptovalut naraščala, so vlade po vsem svetu začele obravnavati regulacijo te nove razreda sredstev. Nekatere države so zavzele prijazno držo in spodbujale razvoj kriptotehnologij, medtem ko so druge uvedle stroge regulacije ali celo prepovedale kriptovalute. Kljub tem izzivom je sprejetje kriptovalut v glavni tok postopoma naraščalo, pri čemer so podjetja in finančne ustanove začele z njihovo adopcijo.

Najnovejši razvoj in prihodnost

V zadnjih letih so razvoji, kot so DeFi (Decentralizirane Finance) in NFT (Neprenosljivi Žetoni), razširili paleto možnosti, ki jih ponuja tehnologija veriženja blokov. DeFi omogoča kompleksne finančne transakcije brez tradicionalnih finančnih institucij, medtem ko NFT omogočajo tokenizacijo umetniških del in drugih edinstvenih predmetov.

Prihodnost kriptovalut ostaja vznemirljiva in negotova. Vprašanja o skalabilnosti, regulaciji in prodornosti na trg ostajajo odprta. Kljub temu je zanimanje za kriptovalute in osnovno tehnologijo veriženja blokov močnejše kot kdaj koli prej, in njihova vloga v svetovnem gospodarstvu bo predvidoma še naprej rasla.

Prednosti vlaganja v kriptovalute

1. Visoki potenciali donosnosti

Kriptovalute so znane po svojih visokih potencialih za donos. Vlagatelji, ki so zgodaj vstopili v projekte, kot sta Bitcoin ali Ethereum, so dosegli občutne dobičke. Ta visoka donosnost naredi kriptovalute privlačno investicijsko priložnost za vlagatelje, ki so nagnjeni k tveganju.

2. Neodvisnost od tradicionalnih finančnih sistemov

Kriptovalute nudijo alternativo tradicionalnemu finančnemu sistemu. Niso vezane na politiko centralne banke, kar jih naredi privlačne kot zavarovanje proti inflaciji in gospodarski nestabilnosti.

3. Inovacija in tehnološki razvoj

Vlaganje v kriptovalute pomeni tudi vlaganje v nove tehnologije. Blockchain, tehnologija za mnogimi kriptovalutami, ima potencial za revolucioniranje številnih industrijskih sektorjev, od finančnih storitev do upravljanja dobavnih verig.

4. Likvidnost

Kripto trgi delujejo neprekinjeno, kar pomeni visoko likvidnost. Vlagatelji lahko svoja sredstva kupujejo in prodajajo kadarkoli, kar je v primerjavi s tradicionalnimi trgi, ki so omejeni na delovni čas, jasna prednost.

Slabosti vlaganja v kriptovalute

1. Visoka volatilnost

Kriptovalute so znane po svoji ekstremni volatilnosti. Vrednost kriptovalut se lahko hitro in nepredvidljivo poveča ali zmanjša, kar predstavlja veliko tveganje za vlagatelje.

2. Regulativna negotovost

Regulativna pokrajina za kriptovalute je še vedno v nastajanju in se močno razlikuje od države do države. Ta negotovost lahko privede do tveganj, zlasti ko so uvedeni novi zakoni in predpisi.

3. Varnostna tveganja

Medtem ko se tehnologija blockchain smatra za zelo varno, obstajajo tveganja, povezana s hrambo in izmenjavo kriptovalut. Heckerji in prevare niso redkost v svetu kriptovalut, kar zahteva dodatne previdnostne ukrepe.

Pomanjkanje razumevanja in sprejetosti

Veliko ljudi ne razume popolnoma kriptovalut in osnovne tehnologije. To pomanjkanje razumevanja lahko privede do napačnih investicij. Poleg tega je sprejetje kriptovalut kot plačilnega sredstva še vedno omejeno.