Legendarni vlagatelji stavijo na Eulerpool.

Analyse
Profil
Azuro Protocol Delnica

Azuro Protocol

AZUR

Tečaj

0,01
Danes +/-
+0
Danes %
+0 %

Azuro Protocol Whitepaper

  • Preprosto

  • Razširjeno

  • Experte

Börse Marktpaar Preis +2% Tiefe -2% Tiefe Volumen (24H) Volumen % Typ Liquiditätsbewertung Aktualität
CoinUp.ioAZUR/USDT0,014.303,772.840,251,14 mio.0,05cex116,009. 7. 2025, 06:18
GateAZUR/USDT0,01433,94236,1789.339,750,00cex69,009. 7. 2025, 06:23
BingXAZUR/USDT0,01280,86459,5477.019,680,03cex137,009. 7. 2025, 06:21
MEXCAZUR/USDT0,01960,3834,4822.618,180,00cex43,009. 7. 2025, 06:18
CoinExAZUR/USDT0,0166,2021,125.739,450,00cex22,009. 7. 2025, 06:23
HibtAZUR/USDT0,01001.959,080,00cex1,008. 4. 2025, 06:35
1

Azuro Protocol FAQ

Kaj je Azuro Protocol?

Azuro Protocol (AZUR) na novo opredeljuje pokrajino napovednih trgov z decentralizacijo. Z odpravo posrednikov omogoča peer-to-pool napovedne trge ter spodbuja bolj pregleden in učinkovit ekosistem. Protokol izkorišča niz nadgradljivih pametnih pogodb, ki omogočajo ustvarjanje napovednih aplikacij in izdelkov z uporabo ERC-20 tokenov na EVM-kompatibilnih verigah blokov. Decentralizirana narava Azuro Protocol zagotavlja, da se lahko uporabniki udeležujejo napovednih trgov brez potrebe po tradicionalnih posrednikih, ki pogosto prinašajo neučinkovitosti in pristranskosti. Ta peer-to-pool model izboljšuje likvidnost in zaupanje v ekosistemu, kar ga naredi bolj dostopnega in zanesljivega za udeležence. Arhitektura Azuro Protocol je zgrajena na temelju nadgradljivih pametnih pogodb. Ta modularnost omogoča nenehne izboljšave in prilagoditve, kar zagotavlja, da protokol ostaja v ospredju tehnološkega napredka. Uporaba ERC-20 tokenov dodatno vključuje Azuro v širši Ethereum ekosistem, kar omogoča interoperabilnost in enostavnost uporabe. Ekipa, ki stoji za Azuro Protocol, prinaša bogate izkušnje iz tradicionalne stavne industrije, kar oblikuje njihov pristop k ustvarjanju trdne in uporabniku prijazne platforme. Njihova strokovnost je pritegnila pozitivne ocene in naložbe s strani institucij, kar poudarja potencial in kredibilnost protokola na trgu. S fokusom na decentralizacijo, nadgradljivost in interoperabilnost Azuro Protocol ponuja privlačno rešitev za sodobne napovedne trge.

Kakšna je tehnologija za Azuro Protocol?

Tehnologija za Azuro Protocol (AZUR) predstavlja sofisticirano mešanico inovacij na področju blockchaina, namenjeno oblikovanju decentraliziranega ekosistema za stave. V osnovi Azuro Protocol uporablja pristop "drevesa segmentov" za upravljanje dodajanja in umika likvidnosti, kar zagotavlja pravično porazdelitev dobičkov in izgub med udeleženci. Ta metoda omogoča učinkovito in pregledno računovodstvo, kar je ključno za ohranjanje zaupanja v decentraliziran sistem. Azuro Protocol deluje na blockchainu, ki je tehnologija decentralizirane knjige, ki beleži transakcije preko več računalnikov. Ta decentralizirana narava zagotavlja, da noben posamezen subjekt nima nadzora nad celotnim omrežjem, kar ga naredi odpornega proti cenzuri in manipulacijam. Konsenzni mehanizem blockchaina, navadno Proof of Stake (PoS) ali Proof of Work (PoW), igra ključno vlogo pri preprečevanju napadov slabih akterjev. Pri PoS so validatorji izbrani glede na število žetonov, ki jih imajo in so jih pripravljeni "postaviti" kot zavarovanje, medtem ko pri PoW rudarji rešujejo kompleksne matematične probleme za potrjevanje transakcij. Oba mehanizma zagotavljata, da je spreminjanje zgodovine transakcij izjemno drago in zahtevo. Edinstven vidik Azuro Protocol je njegova hibridna rešitev orakle/avtomatiziranega tržnega izdelovalca (AMM). Orakli so storitve tretjih oseb, ki zagotavljajo zunanje podatke blockchainu, kar pametnim pogodbam omogoča interakcijo z dogodki iz resničnega sveta. V kontekstu Azuro Protocol lahko orakli priskrbijo podatke o športnih dogodkih, volitvah ali drugih trgih stav. Komponenta AMM pa omogoča avtomatično ujemanje stav in zagotavljanje likvidnosti brez potrebe po tradicionalni knjigi naročil. Ta kombinacija zagotavlja, da stavni trgi ostanejo likvidni in učinkoviti tudi v odsotnosti centraliziranih posrednikov. Drug ključni vidik Azuro Protocol je njegov mehanizem reševanja sporov. V decentraliziranih sistemih lahko pride do sporov glede izidov stav ali veljavnosti podatkov, ki jih zagotovijo orakli. Azuro Protocol uporablja decentraliziran proces arbitraže, kjer lahko člani skupnosti zastavijo svoje žetone za sodelovanje pri reševanju sporov. To ne le demokratizira postopek reševanja, ampak tudi spodbuja pošteno vedenje, saj zlonamerni akterji tvegajo izgubo zastavljenih žetonov. Prej omenjeni pristop drevesa segmentov je posebej omembe vreden zaradi svoje učinkovitosti pri obravnavanju velikih količin transakcij. Drevo segmentov je podatkovna struktura, ki omogoča hitre posodobitve in poizvedbe, zaradi česar je idealen za aplikacije, ki zahtevajo pogoste prilagoditve, kot je upravljanje likvidnosti na stavnih trgih. Z uporabo tega pristopa lahko Azuro Protocol zagotovi, da so ponudniki likvidnosti pravično plačani in da staveči prejemajo natančna izplačila. Poleg teh osnovnih tehnologij Azuro Protocol poudarja tudi varnost in transparentnost. Pametne pogodbe, ki so samoizvršljive pogodbe s pogoji pogodbe direktno zapisanimi v kodi, so obsežno uporabljene v protokolu. Te pogodbe so javno pregledljive, kar pomeni, da lahko vsakdo preuči kodo za preverjanje njene integritete in funkcionalnosti. Ta transparentnost je ključna za gradnjo zaupanja med uporabniki, saj odpravi potrebo po slepem zaupanju v centralizirano avtoriteto. Poleg tega uporaba blockchain tehnologije pri Azuro Protocol zagotavlja, da so vse transakcije nespremenljive in sledljive. Ko je transakcija zabeležena na blockchainu, je ni mogoče spremeniti ali izbrisati, kar zagotavlja trajen in proti manipulacijam odporen zapis. Ta nespremenljivost je bistvena za ohranjanje celovitosti stavnih trgov in zagotavljanje, da so vsi udeleženci odgovorni za svoja dejanja. Z integracijo teh različnih tehnoloških komponent Azuro Protocol ustvarja robusten in decentraliziran ekosistem za stave, ki je varen, transparenten in učinkovit. Kombinacija blockchaina, oraklov, avtomatiziranih tržnih izdelovalcev in mehanizmov reševanja sporov zagotavlja, da protokol lahko deluje gladko brez potrebe po centraliziranem nadzoru. Ta decentraliziran pristop ne le krepi varnost, ampak tudi demokratizira dostop do stavnih trgov, kar omogoča vsakomur z internetno povezavo sodelovanje.

Kakšne so dejanske aplikacije Azuro Protocol v resničnem svetu?

Azuro Protocol (AZUR) je decentralizirana platforma, zasnovana za revolucijo v industriji stav z uporabo tehnologije veriženja blokov. Ena njegovih glavnih uporab je razvoj uporabniško prijaznih aplikacij za stave. Te aplikacije so zasnovane intuitivno, kar uporabnikom olajša postavljanje stav na različne športe in dogodke brez potrebe po obsežnem tehničnem znanju. Druga pomembna aplikacija Azuro Protocol je njegova vloga v trgu napovedi. Služijoči kot osnovni sloj za decentralizirane trge napovedi Azuro omogoča uporabnikom ustvarjanje in sodelovanje na trgih, ki napovedujejo izide različnih dogodkov. To lahko vključuje vse od športnih dogodkov do političnih volitev, kar ponuja pregledno in decentralizirano alternativo tradicionalnim trgom napovedi. Azuro Protocol se osredotoča tudi na povezovanje različnih blockchain omrežij z aplikacijami za napovedi in podatki iz resničnega sveta. Ta interoperabilnost zagotavlja, da uporabniki lahko dostopajo do širokega nabora virov podatkov in stavnih možnosti, ne glede na blockchain, ki ga uporabljajo. Ta povezljivost je ključna za podporo tisočim športnim trgom, kar uporabnikom omogoča raznolik nabor stavnih možnosti. Poleg teh aplikacij si Azuro Protocol prizadeva demokratizirati industrijo stav. Z odstranitvijo potrebe po posredniku platforma omogoča uporabnikom, da stave postavljajo neposredno med seboj. Ta model peer-to-peer ne le zmanjšuje stroške, ampak tudi zagotavlja, da so kvote bolj konkurenčne in pravične. Uporabniki lahko prav tako izkoristijo takojšnje bonuse, kar izboljša njihovo splošno stavno izkušnjo. Razvoj novih uporabniških vmesnikov (UI) za aplikacije, ki jih poganja Azuro, je še ena praktična uporaba. Ti UIs so zasnovani tako, da so elegantni in učinkoviti, kar zagotavlja nemoteno izkušnjo uporabnikom pri interakciji s platformo. Poleg tega Azuro ponuja predlogo za aplikacijo s trgovalnim UI, kar razvijalcem olajša ustvarjanje lastnih aplikacij za stave na protokolu. Decentralizirana narava protokola Azuro zagotavlja, da so vse transakcije in stave pregledne in varne. Ta preglednost je pomembna prednost pred tradicionalnimi stavnimi platformami, kjer uporabniki pogosto morajo zaupati operaterju platforme. Z Azuro so vse transakcije zabeležene na blockchainu, kar omogoča nespremenljiv in preverljiv zapis vseh postavljenih stav.

Kateri ključni dogodki so se zgodili za Azuro Protocol?

Azuro Protocol (AZUR) je dosegel pomembne napredke na področju blockchaina in kriptovalut, kar je zaznamovano s številnimi ključnimi dogodki. Pot se je začela z objavo njihove javne repozitorija Azuro-v2 na GitHubu. Ta repozitorij služi kot temelj za razvijalce in navdušence, saj omogoča dostop do osnovne kode ter spodbuja odprtokodno skupnost okoli protokola. Dostopnost tega repozitorija je bila ključna pri spodbujanju inovacij in sodelovanja znotraj ekosistema Azuro. Sledila je osredotočenost Azuro Protocl na razvoj njihovega projekta LiquidityTree. Ta pobuda je namenjena izboljšanju zagotavljanja likvidnosti znotraj decentraliziranega trga stav, kar je ključno področje za Azuro. S pomočjo blockchain tehnologije si LiquidityTree prizadeva ustvariti bolj učinkovit in pregleden sistem za ponudnike likvidnosti ter s tem izboljšati celotno uporabniško izkušnjo na platformi. Vzporedno je bil razvit tudi projekt Access. Ta projekt je zasnovan za poenostavitev dostopa uporabnikov do Azuro Protocol, kar novim uporabnikom olajša vključitev v platformo. Projekt Access poudarja Azurovo zavezanost uporabniško prijaznim vmesnikom in dostopnosti, ki sta ključna za široko sprejetje. Azuro Protocol je uvedel tudi program štipendij, katerega cilj je spodbujanje inovacij in podpora projektom, ki so v skladu z njihovo vizijo. Ta program zagotavlja financiranje in vire razvijalcem in ekipam, ki delajo na pobudah, ki lahko izboljšajo ekosistem Azuro. Program štipendij je dokaz Azurove predanosti k rasti in razvoju, ki ga vodi skupnost. Poleg tega Azuro Protocol aktivno sodeluje v partnerstvih in prihajajočih dogodkih, s čimer še dodatno utrjuje svojo prisotnost v svetu kriptovalut. Pričakuje se, da bodo ta sodelovanja prinesla nove priložnosti in napredke za protokol, izboljšala njegovo funkcionalnost in doseg. Vsak od teh dogodkov izpostavlja drugačen vidik rasti in razvoja Azuro Protocol, od tehničnih napredkov in angažmaja skupnosti do strateških partnerstev in dostopnosti za uporabnike. Kombinacija teh prizadevanj postavlja Azuro Protocol kot pomembnega igralca na decentraliziranem trgu stav, ki uporablja blockchain tehnologijo za ustvarjanje bolj preglednega in učinkovitega ekosistema.

Kdo so ustanovitelji Azuro Protocol?

Azuro Protocol (AZUR) se pojavlja kot decentraliziran stavni protokol, ki ga vodi raznolika skupina ustanoviteljev. Paruyr Shahbazyan, Dmitry Globenko, Rossen Yordanov in Victor A. so ključne osebnosti pri njegovi ustvaritvi. Paruyr Shahbazyan, ki je znan po svojih obsežnih izkušnjah v blockchain tehnologiji, igra ključno vlogo pri strateškem razvoju. Dmitry Globenko prispeva bogato znanje s področja inženiringa programske opreme in integracije blockchaina. Rossen Yordanov, z ozadjem v financah in tehnologiji, se osredotoča na operativno učinkovitost. Victor A. prispeva s svojim strokovnim znanjem na področju decentraliziranih sistemov. Poleg tega so tudi drugi sodelavci, kot so maplerichie, hivelydev, svpolonsky in drugi, pomembno vplivali na razvoj Azuro Protocoja.

Azuro Protocol vlagateljev se zanima tudi za te kriptovalute

Ta seznam predstavlja skrbno izbran izbor kriptovalut, ki bi lahko bile zanimive za vlagatelje. Vlagatelji, ki so investirali v Azuro Protocol, so investirali tudi v naslednje kriptovalute. Za vse navedene kriptovalute smo na Eulerpool pripravili lastne kriptoanalize.

Začetki in vzpon kriptovalut

Zgodovina kriptovalut se začne leta 2008, ko je oseba ali skupina pod psevdonimom Satoshi Nakamoto objavila belo knjigo "Bitcoin: A Peer-to-Peer Electronic Cash System". Ta dokument je postavil temelje za prvo kriptovaluto, Bitcoin. Bitcoin je uporabil decentralizirano tehnologijo, znano kot blockchain, da omogoči transakcije brez potrebe po centralni avtoriteti.

Januarja 2009 je bilo s rudarjenjem genesis bloka zagnano Bitcoin omrežje. Sprva je bil Bitcoin bolj eksperimentalni projekt za majhno skupino navdušencev. Prvi znani komercialni nakup z Bitcoini se je zgodil leta 2010, ko je nekdo za dve pizzi odštel 10.000 Bitcoinov. Takrat je bila vrednost enega Bitcoina le majhen del centa.

Razvoj drugih kriptovalut

Po uspehu Bitcoina so kmalu nastale dodatne kriptovalute. Te nove digitalne valute, pogosto imenovane "Altcoins", so iskale načine, kako uporabiti in izboljšati tehnologijo veriženja blokov. Nekatere od najbolj znanih zgodnjih altcoinov so Litecoin (LTC), Ripple (XRP) in Ethereum (ETH). Ethereum, ki ga je ustanovil Vitalik Buterin, se je še posebej razlikoval od Bitcoina, saj je omogočal ustvarjanje pametnih pogodb in decentraliziranih aplikacij (DApps).

Rast trga in volatilnost

Trg kriptovalut je hitro rasel in z njim tudi javna pozornost. Vrednost bitcoina in drugih kriptovalut je doživela ekstremna nihanja. Vrhunci, kot je konec leta 2017, ko je cena bitcoina skoraj dosegla 20.000 ameriških dolarjev, so se izmenjevali s hudimi padci trga. Ta volatilnost je privabljala tako vlagatelje kot špekulante.

Regulatorni izzivi in sprejetost

Medtem ko je popularnost kriptovalut naraščala, so vlade po vsem svetu začele obravnavati regulacijo te nove razreda sredstev. Nekatere države so zavzele prijazno držo in spodbujale razvoj kriptotehnologij, medtem ko so druge uvedle stroge regulacije ali celo prepovedale kriptovalute. Kljub tem izzivom je sprejetje kriptovalut v glavni tok postopoma naraščalo, pri čemer so podjetja in finančne ustanove začele z njihovo adopcijo.

Najnovejši razvoj in prihodnost

V zadnjih letih so razvoji, kot so DeFi (Decentralizirane Finance) in NFT (Neprenosljivi Žetoni), razširili paleto možnosti, ki jih ponuja tehnologija veriženja blokov. DeFi omogoča kompleksne finančne transakcije brez tradicionalnih finančnih institucij, medtem ko NFT omogočajo tokenizacijo umetniških del in drugih edinstvenih predmetov.

Prihodnost kriptovalut ostaja vznemirljiva in negotova. Vprašanja o skalabilnosti, regulaciji in prodornosti na trg ostajajo odprta. Kljub temu je zanimanje za kriptovalute in osnovno tehnologijo veriženja blokov močnejše kot kdaj koli prej, in njihova vloga v svetovnem gospodarstvu bo predvidoma še naprej rasla.

Prednosti vlaganja v kriptovalute

1. Visoki potenciali donosnosti

Kriptovalute so znane po svojih visokih potencialih za donos. Vlagatelji, ki so zgodaj vstopili v projekte, kot sta Bitcoin ali Ethereum, so dosegli občutne dobičke. Ta visoka donosnost naredi kriptovalute privlačno investicijsko priložnost za vlagatelje, ki so nagnjeni k tveganju.

2. Neodvisnost od tradicionalnih finančnih sistemov

Kriptovalute nudijo alternativo tradicionalnemu finančnemu sistemu. Niso vezane na politiko centralne banke, kar jih naredi privlačne kot zavarovanje proti inflaciji in gospodarski nestabilnosti.

3. Inovacija in tehnološki razvoj

Vlaganje v kriptovalute pomeni tudi vlaganje v nove tehnologije. Blockchain, tehnologija za mnogimi kriptovalutami, ima potencial za revolucioniranje številnih industrijskih sektorjev, od finančnih storitev do upravljanja dobavnih verig.

4. Likvidnost

Kripto trgi delujejo neprekinjeno, kar pomeni visoko likvidnost. Vlagatelji lahko svoja sredstva kupujejo in prodajajo kadarkoli, kar je v primerjavi s tradicionalnimi trgi, ki so omejeni na delovni čas, jasna prednost.

Slabosti vlaganja v kriptovalute

1. Visoka volatilnost

Kriptovalute so znane po svoji ekstremni volatilnosti. Vrednost kriptovalut se lahko hitro in nepredvidljivo poveča ali zmanjša, kar predstavlja veliko tveganje za vlagatelje.

2. Regulativna negotovost

Regulativna pokrajina za kriptovalute je še vedno v nastajanju in se močno razlikuje od države do države. Ta negotovost lahko privede do tveganj, zlasti ko so uvedeni novi zakoni in predpisi.

3. Varnostna tveganja

Medtem ko se tehnologija blockchain smatra za zelo varno, obstajajo tveganja, povezana s hrambo in izmenjavo kriptovalut. Heckerji in prevare niso redkost v svetu kriptovalut, kar zahteva dodatne previdnostne ukrepe.

Pomanjkanje razumevanja in sprejetosti

Veliko ljudi ne razume popolnoma kriptovalut in osnovne tehnologije. To pomanjkanje razumevanja lahko privede do napačnih investicij. Poleg tega je sprejetje kriptovalut kot plačilnega sredstva še vedno omejeno.