Legendarni vlagatelji stavijo na Eulerpool.

Analyse
Profil
ARPA Delnica

ARPA

ARPA

Tečaj

0,02
Danes +/-
+0
Danes %
+0 %

ARPA Whitepaper

  • Preprosto

  • Razširjeno

  • Experte

Börse Marktpaar Preis +2% Tiefe -2% Tiefe Volumen (24H) Volumen % Typ Liquiditätsbewertung Aktualität
HTXARPA/USDT0,02730,311.394,753,28 mio.0,17cex310,009. 7. 2025, 06:23
BinanceARPA/USDT0,0252.485,1763.000,89986.935,390,01cex536,009. 7. 2025, 06:23
BtcTurk | KriptoARPA/TRY0,0219.579,8018.935,81672.546,180,38cex377,009. 7. 2025, 06:24
HotcoinARPA/USDT0,024.011,113.936,11531.884,320,07cex269,009. 7. 2025, 06:20
TruBit Pro ExchangeARPA/USDT0,0221.754,0218.866,29517.476,850,13cex305,009. 7. 2025, 06:21
ToobitARPA/USDT0,02109.376,19107.093,70514.010,850,03cex482,009. 7. 2025, 06:21
FameEXARPA/USDT0,02160.116,07130.766,82437.518,280,01cex384,009. 7. 2025, 06:18
LBankARPA/USDT0,0276.126,7678.772,80432.723,160,02cex483,009. 7. 2025, 06:21
BitMartARPA/USDT0,0251.254,2147.813,58344.080,880,02cex405,009. 7. 2025, 06:21
MEXCARPA/USDT0,0262.474,4460.699,92311.501,740,01cex500,009. 7. 2025, 06:18
1
2
3
4
5
...
7

ARPA FAQ

{ "q": "about", "a": "ARPA Network (ARPA) je decentralizirano omrežje za varno računalništvo, zasnovano za izboljšanje pravičnosti, varnosti in zasebnosti blockchainov. Omrežje ARPA s pragovnimi BLS podpisi služi kot infrastruktura za preverljiv generator naključnih števil (RNG), varno denarnico, medverižno mostišče in decentralizirano skrbništvo prek več blockchainov.\n\nARPA je prej bila poznana kot ARPA Chain, omrežje za ohranjanje zasebnosti pri večstranskem računalništvu (MPC), ustanovljeno leta 2018. Glavno omrežje ARPA je v preteklih letih zaključilo več kot 224.000 računalniških nalog. Naše izkušnje v MPC in drugi kriptografiji so postavile temelje za naš inovativen sistem pragovnih BLS podpisnih shem (TSS-BLS) in nas pripeljale do današnjega omrežja ARPA.\n\nRandcast, preverljiv generator naključnih števil (RNG), je prva aplikacija, ki uporablja ARPA kot infrastrukturo. Randcast ponuja kriptografsko generiran vir naključja z boljšo varnostjo in nizkimi stroški v primerjavi z drugimi rešitvami. Metaverse, igre, loterije, kovanje NFT in seznam dovoljenih, generiranje ključev ter razdelitev nalog preveriteljev blockchaina lahko koristijo od Randcastovega odpornega naključja.", "rank": "0" }

Kaj je ARPA?

ARPA (ARPA) je kriptovaluta, ki na novo opredeljuje zasebnost in varno računanje znotraj ekosistema veriženja blokov. Izhajajoč iz svojih začetkov kot veriga ARPA, to decentralizirano omrežje uporablja napredne kriptografske tehnike za povečanje pravičnosti, varnosti in zasebnosti veriženja blokov. Osrednji del arhitekture ARPA je omrežje praga BLS podpisov, ki podpira vrsto aplikacij, vključno s preverljivimi generatorji naključnih številk (RNG), varnimi denarnicami, mostovi med verigami in rešitvami za decentralizirano hrambo. Ustanovljena leta 2018, je ARPA skozi svojo strokovnost na področju večstranskega računanja (MPC) izvedla več kot 224.000 računskih nalog. Ta osnovna platforma je utrla pot za njene inovativne sheme praga BLS podpisov (TSS-BLS), ki so bistveni del trenutnega omrežnega dizajna. Randcast, pomembna aplikacija ARPA, ponuja kriptografsko varen RNG, ki zagotavlja neponvorljivo naključnost za različne aplikacije, kot so projekti metaverza, igre na srečo, loterije, kovanje NFT-jev in razdelitev nalog za potrjevalce veriženja blokov. Infrastruktura omrežja ARPA podpira te aplikacije z nizkimi stroški in visoko varnostjo pri generiranju naključnih števil, kar je ključno za ohranjanje celovitosti na več platformah veriženja blokov. Ta osredotočenost na ohranjanje zasebnosti pri računskih procesih in varno infrastrukturo postavlja ARPA kot ključnega igralca v pokrajini veriženja blokov, ki nenehno izboljšuje zmogljivosti decentraliziranih omrežij.

Kakšna je tehnologija, ki stoji za ARPA?

ARPA Network (ARPA) stoji kot svetilnik inovacij na področju tehnologije blockchain, ki združuje zasebnost in varnost s svojimi naprednimi kriptografskimi metodami. V središču tehnologije ARPA je shema mejnih BLS podpisov (TSS-BLS), sofisticiran kriptografski protokol, ki izboljšuje varnost in učinkovitost delovanja blockchaina. Ta shema je ključna za zagotavljanje, da so digitalni podpisi tako varni kot tudi preverljivi, kar je bistvenega pomena za ohranjanje zaupanja v decentralizirane sisteme. ARPA-jev temelj temelji na omrežju za ohranjanje zasebnosti večstrankarske računalniške obdelave (MPC). To omrežje omogoča več strankam skupno izračunavanje funkcije nad njihovimi vnosi, pri čemer te vnose ohranjajo zasebne. Predstavljajte si skupino ljudi, ki želi izračunati povprečje svojih plač brez razkrivanja posameznih zneskov; MPC to omogoča. Ta tehnologija ni namenjena le zasebnosti, temveč tudi omogočanju varnih izračunov med različnimi subjekti brez razkrivanja občutljivih podatkov. Infrastruktura ARPA podpira različne aplikacije, pri čemer je preverljiv generator naključnih števil (RNG), znan kot Randcast, odličen primer. Randcast zagotavlja kriptografsko varen vir naključnosti, kar je bistveno za aplikacije, kot so igre na srečo, loterije in NFT kovanja. Generirana naključnost je odporna proti posegom, kar zagotavlja poštenost in nepredvidljivost, kar je ključno na teh področjih. Omrežje igra tudi pomembno vlogo pri izboljšanju kibernetske varnosti in upravljanju podatkov. S koriščenjem svojega kriptografskega mojstrstva ARPA ponuja rešitve za varne denarnice, medverižne mostove in decentralizirano skrbništvo. Te funkcije omogočajo varne transakcije in izmenjavo podatkov med več blockchains, kar zmanjšuje tveganje napadov zlonamernih akterjev. Shema mejnih BLS podpisov to dodatno utrjuje z zagotavljanjem, da tudi če so nekateri vozelci v omrežju ogroženi, celoten sistem ostane varen. Kar zadeva preprečevanje napadov, ARPA uporablja decentraliziran pristop, ki porazdeli naloge in podatke med različna vozlišča. Ta decentralizacija otežuje napadalcem, da bi ciljali enotno točko odpovedi. Poleg tega uporaba naprednih kriptografskih tehnik zagotavlja, da podatki ostanejo šifrirani in varni, tudi če so prestreženi. Vsestranskost ARPA-jeve tehnologije seže tudi v izboljšanje oddaljene produktivnosti in shranjevanja podatkov. Z omogočanjem varnih in učinkovitih izračunov lahko podjetja in posamezniki sodelujejo na daljavo, ne da bi pri tem ogrozili varnost podatkov. Ta zmožnost postaja vse bolj pomembna v svetu, kjer delo na daljavo postaja norma. ARPA-jeva pot od njenih začetkov kot ARPA Chain do svoje trenutne oblike prikazuje njeno zavezanost k napredovanju tehnologije blockchain. Omrežje je dokončalo več kot 224.000 računalniških nalog, kar dokazuje svojo robustnost in zanesljivost. To obsežno znanje v MPC in kriptografiji je postavilo trdno podlago za ARPA-jeve inovativne rešitve, kar jo postavlja kot vodilnega akterja na področju varnih računalniških omrežij. V vedno spreminjajoči se krajini blockchain tehnologije ARPA nenehno širi meje mogočega, ponuja varno in zasebno infrastrukturo za širok spekter aplikacij. Njena zavezanost zasebnosti, varnosti in učinkovitosti jo postavlja kot ključnega igralca v trajajočem razvoju decentraliziranih sistemov.

Kakšne so uporabe ARPA v resničnem svetu?

ARPA Network (ARPA) je decentralizirano omrežje za varno računanje, zasnovano za izboljšanje pravičnosti, varnosti in zasebnosti sistemov blockchain. Ena izmed njegovih izjemnih aplikacij je Randcast, preverljiv generator naključnih števil (RNG), ki zagotavlja kriptografsko varna naključna števila. Ta RNG je ključnega pomena za aplikacije, kot so Metaverse, igre, loterije, mintanje NFT-jev in bele liste, kjer je neposegljiva naključnost bistvena. Poleg Randcasta ARPA Network podpira operacije na več verigah, kar služi kot temeljna infrastruktura za varne denarnice, mostove med verigami in decentralizirano skrbništvo. Ta podpora za več verig omogoča ARPA olajševanje varnih transakcij in interakcij med različnimi blockchain omrežji ter povečuje interoperabilnost in varnost. Na področju finančne tehnologije ARPA-ine zmogljivosti za ohranjanje zasebnosti omogočajo varno računalniško obdelavo in shranjevanje podatkov, kar je ključno za ohranjanje zaupnosti pri občutljivih transakcijah. Njegove aplikacije segajo tudi na področje umetne inteligence in interneta stvari, kjer sta varna izmenjava podatkov in računalništvo nujni za učinkovito delovanje. Zdravstvo in digitalno oglaševanje imata prav tako koristi od ARPA-inega varnega omrežja za računalništvo. V zdravstvu zagotavlja zasebnost podatkov o pacientih, hkrati pa omogoča sodelovalne raziskave in analize. V digitalnem oglaševanju ARPA omogoča tržnice podatkov z ohranjanjem zasebnosti, kar zagotavlja, da so uporabniški podatki zaščiteni, hkrati pa oglaševalcem omogoča učinkovito ciljanje občinstev. Infrastruktura ARPA podpira upravljanje ključev, slepo glasovanje in trgovanje v temnih bazenih, kar zagotavlja varne in zasebne rešitve za te zahtevne procese. Osebne podatkovne denarnice so še ena aplikacija, ki posameznikom omogoča varno in zasebno upravljanje svojih podatkov. Decentralizirana narava ARPA Network omogoča komurkoli, da upravlja vozlišče in s tem prispeva k njegovi varnosti in decentralizaciji. Ta model odprtega sodelovanja zagotavlja, da je omrežje robustno in odporno na centraliziran nadzor, s čimer podpira varno okolje za njegove različne aplikacije.

Kateri ključni dogodki so se zgodili za ARPA?

ARPA Network (ARPA) izstopa kot decentralizirano omrežje za varno računanje, zasnovano za izboljšanje pravičnosti, varnosti in zasebnosti blockchain sistemov. Sprva lansirana kot ARPA Chain leta 2018, je bila zgrajena na temelju zasebnost ohranjajoče večstrankarske računalniške tehnologije (MPC). Ta zgodnja osredotočenost na MPC in kriptografijo je omogočila razvoj inovativnih pragovnih BLS podpisnih shem (TSS-BLS), ki so ključne za trenutno infrastrukturo ARPA. Eden izmed prelomnih trenutkov za ARPA je bila uvedba Randcast, preverljivega generatorja naključnih števil (RNG). Randcast je prva aplikacija, ki uporablja infrastrukturo ARPA, saj ponuja kriptografsko varen vir naključja, ki je tako stroškovno učinkovit kot tudi izredno varen. Ta RNG je še posebej koristen za aplikacije v metaverzumu, igrah, loterijah, kovanju NFT-jev in distribuciji nalog validatorjev blockchaina, saj zagotavlja dokazljivo naključnost, kar je bistveno za te sektorje. ARPA Mainnet je dosegel pomembne mejnike, saj je dokončal več kot 224.000 računskih nalog. Ta dosežek poudarja sposobnost in zanesljivost omrežja pri obravnavanju kompleksnih računskih procesov. Dokončanje teh nalog poudarja ARPA-ino vlogo pri zagotavljanju decentraliziranih storitev, ki so ključne za različne blockchain aplikacije. Pot ARPA vključuje tudi uvrstitev na več kriptovalutnih borz, kar povečuje njeno dostopnost in sprejetje v kripto skupnosti. Ta širitev je omogočila večje sodelovanje z razvijalci in uporabniki ter nadaljnje vključevanje ARPA v širši blockchain ekosistem. Evolucija omrežja iz ARPA Chain v ARPA Network odraža njegovo zavezanost napredovanju blockchain tehnologije skozi varne in učinkovite računalniške rešitve. S tem, ko služi kot infrastruktura za preverljiv RNG, varne denarnice, medverižne mostove in decentralizirano skrbništvo, ARPA še naprej igra ključno vlogo pri izboljševanju funkcionalnosti blockchaina na različnih platformah.

Kdo so ustanovitelji ARPA?

ARPA (ARPA) je decentralizirano omrežje za varno računanje, zasnovano za izboljšanje varnosti, zasebnosti in pravičnosti v verigah blokov. Ustanovitelja ARPA sta Felix Xu in Yemu Xu, pri čemer Felix Xu poleg Lei Zhanga opravlja tudi funkcijo izvršnega direktorja. Felix Xu je znan po svojem strokovnem znanju na področju kriptografije in podjetništva, kar bistveno prispeva k razvoju ARPA. Yemu Xu, kriptograf in inženir, je imel ključno vlogo pri vzpostavitvi tehnične osnove ARPA. ARPA, sprva znana kot ARPA Chain, je bila ustanovljena leta 2018 in se je od takrat razvila v močno omrežje, ki podpira aplikacije, kot je Randcast, preverljiv generator naključnih števil.

ARPA vlagateljev se zanima tudi za te kriptovalute

Ta seznam predstavlja skrbno izbran izbor kriptovalut, ki bi lahko bile zanimive za vlagatelje. Vlagatelji, ki so investirali v ARPA, so investirali tudi v naslednje kriptovalute. Za vse navedene kriptovalute smo na Eulerpool pripravili lastne kriptoanalize.

Začetki in vzpon kriptovalut

Zgodovina kriptovalut se začne leta 2008, ko je oseba ali skupina pod psevdonimom Satoshi Nakamoto objavila belo knjigo "Bitcoin: A Peer-to-Peer Electronic Cash System". Ta dokument je postavil temelje za prvo kriptovaluto, Bitcoin. Bitcoin je uporabil decentralizirano tehnologijo, znano kot blockchain, da omogoči transakcije brez potrebe po centralni avtoriteti.

Januarja 2009 je bilo s rudarjenjem genesis bloka zagnano Bitcoin omrežje. Sprva je bil Bitcoin bolj eksperimentalni projekt za majhno skupino navdušencev. Prvi znani komercialni nakup z Bitcoini se je zgodil leta 2010, ko je nekdo za dve pizzi odštel 10.000 Bitcoinov. Takrat je bila vrednost enega Bitcoina le majhen del centa.

Razvoj drugih kriptovalut

Po uspehu Bitcoina so kmalu nastale dodatne kriptovalute. Te nove digitalne valute, pogosto imenovane "Altcoins", so iskale načine, kako uporabiti in izboljšati tehnologijo veriženja blokov. Nekatere od najbolj znanih zgodnjih altcoinov so Litecoin (LTC), Ripple (XRP) in Ethereum (ETH). Ethereum, ki ga je ustanovil Vitalik Buterin, se je še posebej razlikoval od Bitcoina, saj je omogočal ustvarjanje pametnih pogodb in decentraliziranih aplikacij (DApps).

Rast trga in volatilnost

Trg kriptovalut je hitro rasel in z njim tudi javna pozornost. Vrednost bitcoina in drugih kriptovalut je doživela ekstremna nihanja. Vrhunci, kot je konec leta 2017, ko je cena bitcoina skoraj dosegla 20.000 ameriških dolarjev, so se izmenjevali s hudimi padci trga. Ta volatilnost je privabljala tako vlagatelje kot špekulante.

Regulatorni izzivi in sprejetost

Medtem ko je popularnost kriptovalut naraščala, so vlade po vsem svetu začele obravnavati regulacijo te nove razreda sredstev. Nekatere države so zavzele prijazno držo in spodbujale razvoj kriptotehnologij, medtem ko so druge uvedle stroge regulacije ali celo prepovedale kriptovalute. Kljub tem izzivom je sprejetje kriptovalut v glavni tok postopoma naraščalo, pri čemer so podjetja in finančne ustanove začele z njihovo adopcijo.

Najnovejši razvoj in prihodnost

V zadnjih letih so razvoji, kot so DeFi (Decentralizirane Finance) in NFT (Neprenosljivi Žetoni), razširili paleto možnosti, ki jih ponuja tehnologija veriženja blokov. DeFi omogoča kompleksne finančne transakcije brez tradicionalnih finančnih institucij, medtem ko NFT omogočajo tokenizacijo umetniških del in drugih edinstvenih predmetov.

Prihodnost kriptovalut ostaja vznemirljiva in negotova. Vprašanja o skalabilnosti, regulaciji in prodornosti na trg ostajajo odprta. Kljub temu je zanimanje za kriptovalute in osnovno tehnologijo veriženja blokov močnejše kot kdaj koli prej, in njihova vloga v svetovnem gospodarstvu bo predvidoma še naprej rasla.

Prednosti vlaganja v kriptovalute

1. Visoki potenciali donosnosti

Kriptovalute so znane po svojih visokih potencialih za donos. Vlagatelji, ki so zgodaj vstopili v projekte, kot sta Bitcoin ali Ethereum, so dosegli občutne dobičke. Ta visoka donosnost naredi kriptovalute privlačno investicijsko priložnost za vlagatelje, ki so nagnjeni k tveganju.

2. Neodvisnost od tradicionalnih finančnih sistemov

Kriptovalute nudijo alternativo tradicionalnemu finančnemu sistemu. Niso vezane na politiko centralne banke, kar jih naredi privlačne kot zavarovanje proti inflaciji in gospodarski nestabilnosti.

3. Inovacija in tehnološki razvoj

Vlaganje v kriptovalute pomeni tudi vlaganje v nove tehnologije. Blockchain, tehnologija za mnogimi kriptovalutami, ima potencial za revolucioniranje številnih industrijskih sektorjev, od finančnih storitev do upravljanja dobavnih verig.

4. Likvidnost

Kripto trgi delujejo neprekinjeno, kar pomeni visoko likvidnost. Vlagatelji lahko svoja sredstva kupujejo in prodajajo kadarkoli, kar je v primerjavi s tradicionalnimi trgi, ki so omejeni na delovni čas, jasna prednost.

Slabosti vlaganja v kriptovalute

1. Visoka volatilnost

Kriptovalute so znane po svoji ekstremni volatilnosti. Vrednost kriptovalut se lahko hitro in nepredvidljivo poveča ali zmanjša, kar predstavlja veliko tveganje za vlagatelje.

2. Regulativna negotovost

Regulativna pokrajina za kriptovalute je še vedno v nastajanju in se močno razlikuje od države do države. Ta negotovost lahko privede do tveganj, zlasti ko so uvedeni novi zakoni in predpisi.

3. Varnostna tveganja

Medtem ko se tehnologija blockchain smatra za zelo varno, obstajajo tveganja, povezana s hrambo in izmenjavo kriptovalut. Heckerji in prevare niso redkost v svetu kriptovalut, kar zahteva dodatne previdnostne ukrepe.

Pomanjkanje razumevanja in sprejetosti

Veliko ljudi ne razume popolnoma kriptovalut in osnovne tehnologije. To pomanjkanje razumevanja lahko privede do napačnih investicij. Poleg tega je sprejetje kriptovalut kot plačilnega sredstva še vedno omejeno.