Zelenortski otoki Nakazila
Cena
Trenutna vrednost Nakazila v Zelenortski otoki je 3,35 Mrd. CVE. Nakazila v Zelenortski otoki so se povečala na 3,35 Mrd. CVE dne 1. 12. 2025, po tem, ko so bila 2,362 Mrd. CVE dne 1. 11. 2025. Od 1. 1. 2002 do 1. 9. 2025 je bil povprečni BDP v Zelenortski otoki 1,37 Mrd. CVE. Najvišja vrednost vseh časov je bila dosežena dne 1. 12. 2024 s 3,13 Mrd. CVE, medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena dne 1. 2. 2002 z 523,08 Mio. CVE.
macro_seo_summary_intro macro_seo_summary_upmacro_seo_summary_avgmacro_seo_summary_highmacro_seo_summary_low
Nakazila
Nakazila
3 leta
5 let
10 let
Največ
Nakazila Zgodovina
| Datum | Vrednost |
|---|---|
| 3,35 Mrd. CVE | |
| 2,362 Mrd. CVE | |
| 2,605 Mrd. CVE | |
| 2,565 Mrd. CVE | |
| 2,616 Mrd. CVE | |
| 2,919 Mrd. CVE | |
| 2,545 Mrd. CVE | |
| 2,528 Mrd. CVE | |
| 2,451 Mrd. CVE | |
| 2,437 Mrd. CVE |
Podobni makroekonomski kazalniki za Nakazila
Izvoz
Mesečno
Neposredne tuje naložbe
Četrtletje
Prihodi turistov
Četrtletje
Tekoči račun
Četrtletje
Tekoči račun v razmerju do BDP
Letno
Tokovi kapitala
Četrtletje
Trgovinska bilanca
Mesečno
Uvoz
Mesečno
Nakazila
V Zelenortskih otokih se osebne nakaznice nanašajo na prilive dohodkov migrantov in kratkoročnih dohodkov zaposlenih (osebne nakaznice).
Strani makroekonomskih podatkov za druge države v Afrika
Kaj je Nakazila?
Remittances so pomemben del makroekonomskega okolja in predstavljajo ključen vir financiranja za številne države po svetu. Na Eulerpoolu, profesionalni spletni platformi za prikaz makroekonomskih podatkov, z velikim zanimanjem spremljamo gibanje remittances, saj razumemo njihov pomen in vpliv na globalno gospodarstvo. Remittances predstavljajo denarna nakazila, ki jih emigranti pošiljajo svojim družinam in prijateljem v matične države. Ta denarna sredstva so pogosto življenjske narave za prejemnike in igrajo ključno vlogo pri zmanjševanju revščine, izboljšanju zdravstvenega varstva, izobraževanja in splošnega življenjskega standarda. V mnogih državah v razvoju predstavljajo remittances pomemben delež bruto domačega proizvoda (BDP) in so pogosto večji od neposrednih tujih naložb ali uradne razvojne pomoči. Na globalnem nivoju remittances dosežejo več sto milijard ameriških dolarjev na leto. Do leta 2020 so remittances presegle 700 milijard dolarjev, kar priča o njihovi izjemni ekonomski pomembnosti. Največ remittances prihaja iz držav z visoko ekonomijo, kot so Združene države Amerike, Savdska Arabija, Rusija in Nemčija, medtem ko so glavni prejemniki države, kot so Indija, Kitajska, Mehika in Filipini. Remittances imajo tudi obsežne makroekonomske učinke. Prvič, povečujejo razpoložljiv dohodek gospodinjstev v prejemnih državah, kar vodi do povečane potrošnje in s tem povečane ekonomske aktivnosti. Drugič, remittances pomagajo ublažiti učinke ekonomske nestabilnosti, saj so pogosto bolj stabilen vir dohodka kot drugi kapitalski tokovi. V kriznih časih, kot je pandemija COVID-19, so remittances pogosto rasle, medtem ko so na drugih področjih beležili zmanjšanje. Poleg tega imajo remittances tudi pomemben vpliv na finančni sektor. Z večjo uporabe formalnih kanalov za pošiljanje denarja se povečuje tudi finančna integracija, saj prejemniki denarja pogosto odprejo bančne račune, da bi prejeli nakazila. To spodbuja razširitev finančnih storitev v državah z nizkim dohodkom. V pogoju prenosa denarja preko formalnih kanalov je pogosto nižja provizija, kar omogoča, da prejemniki prejmejo večji delež poslanega denarja. Remittances pa ne prinašajo le pozitivnih učinkov. Obstajajo tudi določeni izzivi in tveganja, povezana z njimi. Pomemben izziv je visoka cena prenosa denarja prek formalnih kanalov, kar lahko v nekaterih primerih doseže tudi več kot 10 % poslane vsote. To povzroča, da se številni zatekajo k neformalnim kanalom, kar pa povečuje tveganje pranja denarja in financiranja nelegalnih dejavnosti. Drug izziv predstavlja odvisnost prejemnih držav od remittances. Prekomerna odvisnost od teh tokov lahko vodi do »holandske bolezni« in zanemarjanja drugih sektorjev gospodarstva. Lokalna valuta lahko zaradi povečanega priliva tujih valut nerealno krepi svojo vrednost, kar poslabša konkurenčnost izvoznih izdelkov in storitev. Kljub tem izzivom remittances ostajajo ključen dejavnik gospodarske rasti in stabilnosti za številne države po svetu. Na Eulerpoolu sledimo tem trendom natančno in zagotavljamo natančne podatke ter analize, ki pomagajo poslovnim subjektom, raziskovalcem in oblikovalcem politik razumeti in izkoristiti potencial remittances. Eden izmed ključnih podatkov, ki ga sledimo, je vir remittances ter koliko dejansko prispevajo k BDP posamezne države. Na podlagi teh podatkov lahko ocenjujemo, kako so prejemni tokovi remittances povezani z gospodarsko uspešnostjo držav. Prav tako spremljamo spremembe v zakonodaji, ki vplivajo na stroške in varnost prenosa denarja, ter tehnološke inovacije, kot so mobilne denarnice in kriptovalute, ki vplivajo na prihodnost remittances. Pri analizi remittances upoštevamo tudi socialne vidike. Remittances pogosto spodbujajo migracijo, saj družine pošiljajo svoje člane v tujino z upanjem na boljše zaslužke. Na ta način remittances oblikujejo demografske trende in migrantske tokove, kar ima nadaljnje učinke na trg dela, javno upravljanje in socialno varnost. Za zaključek, remittances so nepogrešljiv del sodobnega makroekonomskega sistema z obsežnimi ekonomskimi in socialnimi vplivi. Na Eulerpoolu se zavezujemo, da bomo še naprej zagotavljali poglobljene in ažurne podatke o remittances, ki bodo v pomoč vsem, ki želijo razumeti ta kompleksen, a izjemno pomemben pojav v globalnem gospodarstvu.
Nakazila Zelenortski otoki — FAQ
What is the current Nakazila in Zelenortski otoki?
The current Nakazila in Zelenortski otoki is 3,35 Mrd.CVE as of 1. 12. 2025.
How has the Nakazila in Zelenortski otoki changed recently?
The Nakazila in Zelenortski otoki increased from 2,362 Mrd.CVE (1. 11. 2025) to 3,35 Mrd.CVE (1. 12. 2025).
What is the all-time high for Nakazila in Zelenortski otoki?
The all-time high for Nakazila in Zelenortski otoki was 3,13 Mrd.CVE, recorded on 1. 12. 2024.
What is the all-time low for Nakazila in Zelenortski otoki?
The all-time low for Nakazila in Zelenortski otoki was 523,08 Mio.CVE, recorded on 1. 2. 2002.
What is the historical average of Nakazila in Zelenortski otoki?
The historical average of Nakazila in Zelenortski otoki is 1,37 Mrd.CVE, calculated over the period from 1. 1. 2002 to 1. 9. 2025.
Where does the Nakazila data for Zelenortski otoki come from?
The Nakazila data for Zelenortski otoki is sourced from Banco de Cabo Verde and published on Eulerpool.