Nach jahrelangem Boom zogen Anleger im Jahr 2024 rund 30 Milliarden US-Dollar aus klimafokussierten Investmentfonds ab. Dies markiert den ersten Nettoabfluss seit mindestens 2019, wie aus Daten des Finanzdienstleisters Morningstar hervorgeht. Die Entwicklung unterstreicht die wachsenden Herausforderungen für die Branche trotz globaler Bemühungen zur Bekämpfung des Klimawandels.

Upravljana sredstva podnebnih skladov so v preteklih štirih letih narasla na rekordno raven 541 milijard ameriških dolarjev. Prvič pa se je obseg zmanjšal in padel na 533 milijard ameriških dolarjev, saj pozitivne tržne ocene niso mogle v celoti izravnati umikov.

Laut Morningstar erreichten die Zuflüsse in Klimafonds 2021 mit 151 Milliarden US-Dollar ihren Höhepunkt, bevor sie im vergangenen Jahr in Nettoabflüsse von 29 Milliarden US-Dollar mündeten. Diese Entwicklung fiel mit zunehmender wirtschaftlicher Unsicherheit zusammen, insbesondere im Hinblick auf den Wahlsieg von Donald Trump, der angekündigt hat, klimapolitische Maßnahmen der Biden-Administration, wie den Inflation Reduction Act (IRA), rückgängig zu machen.

„Politična negotovost glede Trumpa in njegove podnebne politike je vnesla nemir med investitorje,“ je pojasnila Hortense Bioy, vodja oddelka za trajnostne naložbe pri Morningstar. Tudi desničarsko populistične kampanje proti trajnostnim naložbam so obremenile prodajo.

Medtem ko so skladi s širokim podnebnim poudarkom, med njimi zeleni obvezniški skladi in strategije za nizke emisije ogljika, še naprej beležili povpraševanje, so naložbe v kapitalsko intenzivne segmente, kot so obnovljivi viri energije in zelene tehnologije, trpele zaradi odlivov kapitala. Nizkoogljični skladi so leta 2024 dosegli povprečni donos v višini 13,16 odstotka in presegli 12,08 odstotka globalnih skladov velikih podjetij. Nasprotno so skladi čiste energije izgubili 5,35 odstotka vrednosti.

Ben Constable-Maxwell, vodja naložb z vplivom pri M&G, je pojasnil, da so naraščajoče obrestne mere močno prizadele podjetja na področju obnovljivih virov energije. "Mnoga podjetja, ki so zastopana v klasičnih podnebnih skladih, so imela težave z uspešnim poslovanjem," je dejal Constable-Maxwell.

Morningstarovi podatki kažejo tudi na vse večje krčenje trga: leta 2024 je bilo zaprtih ali združenih 81 podnebnih skladov – kar je občutno povečanje v primerjavi z 49 zaprtji v prejšnjem letu. Hkrati se je število novih ustanov zmanjšalo na 74, potem ko je bilo leta 2022 še 295 novih skladov.

Kljub odlivom kapitala upravljavci skladov še vedno poudarjajo močno povpraševanje institucionalnih vlagateljev, zlasti pokojninskih skladov, ki vlagajo v posamezne naložbe namesto v vzajemne sklade. Nedavno izdana zelena obveznica v vrednosti 500 milijonov USD je bila šestkrat preveč vpisana.

Dolgoročno povpraševanje po financiranju podnebnih ukrepov ostaja visoko. Glede na študijo Climate Policy Initiative se do leta 2030 pričakuje potreba po financiranju v višini do 6,7 bilijona ameriških dolarjev letno. Med letoma 2018 in 2022 se je svetovno financiranje podnebnih ukrepov že podvojilo na 1,46 bilijona ameriških dolarjev, pri čemer je manj kot polovica prišla iz zasebnega sektorja.