Naredi najboljše naložbe svojega življenja
Zagotovite si že od 2 evrov Čile Obrestna mera za depozit
Tečaj
Trenutna vrednost Obrestna mera za depozit v Čile je 8,99 %. Obrestna mera za depozit v Čile se je zvišala na 8,99 % dne 1. 1. 2022, potem ko je bila 1,28 % dne 1. 1. 2021. Od 1. 1. 1980 do 1. 1. 2023 je bil povprečni BDP v Čile 13,33 %. Najvišja vrednost v zgodovini je bila dosežena dne 1. 1. 1982 z 1. 1. 1982 %, medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena dne 1. 1. 2020 z 1,28 %.
Obrestna mera za depozit ·
3 leta
5 let
10 let
25 let
Max
Obrestna mera za depozite | |
---|---|
1. 1. 1980 | 37,72 % |
1. 1. 1981 | 40,90 % |
1. 1. 1982 | 48,68 % |
1. 1. 1983 | 28,01 % |
1. 1. 1984 | 27,63 % |
1. 1. 1985 | 32,10 % |
1. 1. 1986 | 19,04 % |
1. 1. 1987 | 25,28 % |
1. 1. 1988 | 15,16 % |
1. 1. 1989 | 27,79 % |
1. 1. 1990 | 40,35 % |
1. 1. 1991 | 22,35 % |
1. 1. 1992 | 18,29 % |
1. 1. 1993 | 18,24 % |
1. 1. 1994 | 15,12 % |
1. 1. 1995 | 13,73 % |
1. 1. 1996 | 13,48 % |
1. 1. 1997 | 12,02 % |
1. 1. 1998 | 14,92 % |
1. 1. 1999 | 8,56 % |
1. 1. 2000 | 9,20 % |
1. 1. 2001 | 6,19 % |
1. 1. 2002 | 3,80 % |
1. 1. 2003 | 2,73 % |
1. 1. 2004 | 1,94 % |
1. 1. 2005 | 3,93 % |
1. 1. 2006 | 5,11 % |
1. 1. 2007 | 5,61 % |
1. 1. 2008 | 7,49 % |
1. 1. 2009 | 2,05 % |
1. 1. 2010 | 1,75 % |
1. 1. 2011 | 5,29 % |
1. 1. 2012 | 5,79 % |
1. 1. 2013 | 5,17 % |
1. 1. 2014 | 3,92 % |
1. 1. 2015 | 3,61 % |
1. 1. 2016 | 3,82 % |
1. 1. 2017 | 2,94 % |
1. 1. 2018 | 2,70 % |
1. 1. 2019 | 2,53 % |
1. 1. 2020 | 0,86 % |
1. 1. 2021 | 1,28 % |
1. 1. 2022 | 8,99 % |
Obrestna mera za depozit Zgodovina
Datum | Vrednost |
---|---|
1. 1. 2022 | 8,99 % |
1. 1. 2021 | 1,28 % |
1. 1. 2020 | 0,86 % |
1. 1. 2019 | 2,53 % |
1. 1. 2018 | 2,7 % |
1. 1. 2017 | 2,94 % |
1. 1. 2016 | 3,82 % |
1. 1. 2015 | 3,61 % |
1. 1. 2014 | 3,92 % |
1. 1. 2013 | 5,17 % |
Podobni makroekonomski kazalniki kot Obrestna mera za depozit
Ime | Trenutno | Prejšnji | Frekvenca |
---|---|---|---|
🇨🇱 Bilančni izkaz bank | 208,213 milijard CLP | 210,689 milijard CLP | Mesečno |
🇨🇱 Bilančni izkaz centralne banke | 39,048 milijard CLP | 38,876 milijard CLP | Mesečno |
🇨🇱 Denarna masa M2 | 202,778 Bio. CLP | 204,337 Bio. CLP | Mesečno |
🇨🇱 Devizne rezerve | 43,861 milijard USD | 45,716 milijard USD | Mesečno |
🇨🇱 Krediti zasebnemu sektorju | 142,408 Bio. CLP | 143,571 Bio. CLP | Mesečno |
🇨🇱 Medbančna obrestna mera | 6,63 % | 6,63 % | frequency_daily |
🇨🇱 Obrestna mera | 5,25 % | 5,5 % | frequency_daily |
🇨🇱 Obseg denarja M1 | 56,573 Bio. CLP | 56,158 Bio. CLP | Mesečno |
🇨🇱 Obseg denarja M3 | 355,208 Bio. CLP | 352,302 Bio. CLP | Mesečno |
🇨🇱 Zasebni dolg do BDP | 199,9 % | 205,3 % | Letno |
Obrestna mera na depozite je povprečna obrestna mera, ki jo komercialne banke plačujejo posameznikom ali podjetjem za depozite.
Makro strani za druge države v Amerika
- 🇦🇷Argentina
- 🇦🇼Aruba
- 🇧🇸Bahami
- 🇧🇧Barbados
- 🇧🇿Belize
- 🇧🇲Bermuda
- 🇧🇴Bolivija
- 🇧🇷Brazilija
- 🇨🇦Kanada
- 🇰🇾Kajmanski otoki
- 🇨🇴Kolumbija
- 🇨🇷Costa Rica
- 🇨🇺Kuba
- 🇩🇴Dominikanska republika
- 🇪🇨Ecuador
- 🇸🇻El Salvador
- 🇬🇹Gvatemala
- 🇬🇾Gvajana
- 🇭🇹Haiti
- 🇭🇳Honduras
- 🇯🇲Jamaika
- 🇲🇽Mehika
- 🇳🇮Nikaragva
- 🇵🇦Panama
- 🇵🇾Paragvaj
- 🇵🇪Peru
- 🇵🇷Portoriko
- 🇸🇷Surinam
- 🇹🇹Trinidad in Tobago
- 🇺🇸Združene države America
- 🇺🇾Urugvaj
- 🇻🇪Venezuela
- 🇦🇬Antigva in Barbuda
- 🇩🇲Dominika
- 🇬🇩Grenada
Kaj je Obrestna mera za depozit
Depozitna obrestna mera: Pomen in vpliv v makroekonomiji Depozitna obrestna mera je ključni makroekonomski kazalnik, ki ima pomemben vpliv na različna gospodarstva po vsem svetu, vključno s Slovenijo. Ta mera določa odstotek, ki ga banke ponujajo svojim komitentom za depozite. Kot takšna služi kot pomembno orodje za monetarne politike, ki jih centralne banke uporabljajo za regulacijo gospodarskih aktivnosti. Eulerpool, kot vodilna spletna platforma za prikaz makroekonomskih podatkov, vam ponuja podroben vpogled v razumevanje in pomembnost depozitne obrestne mere. Depozitna obrestna mera je pogosto uporabljena za privabljanje varčevalcev, da svoje prihranke hranijo v bankah, namesto da bi jih porabili ali vlagali v druge možnosti. Visoka obrestna mera depozitov spodbuja varčevanje, kar lahko zmanjšuje porabo in posledično povečuje zaloge kapitala v bančnem sistemu. Na drugi strani pa nižja depozitna obrestna mera spodbuja ljudi, da porabijo več svojega denarja, kar lahko povečuje povpraševanje po blagu in storitvah ter s tem poganja gospodarsko rast. V Sloveniji, kot tudi v številnih drugih državah, deponirajo banke včasih svoja sredstva v centralni banki, za kar dobijo posebno obrestno mero - t.i. depozitno obrestno mero centralne banke. Ta stopnja neposredno vpliva na denarno ponudbo in je eno glavnih orodij, s katerimi centralna banka uravnava inflacijo in spodbuja ekonomsko stabilnost. Višje depozitne obrestne mere centralne banke na splošno zmanjšujejo denarno ponudbo, saj postane dražje sposojati si denar, medtem ko nižje obrestne mere povečujejo denarno ponudbo z nasprotnim učinkom. Ena izmed specifičnih značilnosti depozitne obrestne mere je njen vpliv na financiranje in investicije. Višja obrestna mera pogosto vodi do višjih stroškov izposojanja za podjetja, kar lahko upočasni njihove naložbene aktivnosti. Nasprotno, nižja obrestna mera spodbuja podjetja k večjim naložbam in širjenju, kar lahko posledično vodi do večje gospodarske rasti. Pomembno je razumevanje tega mehanizma za vlagatelje, podjetnike in politike, saj omogoča sprejemanje izobraženih odločitev na podlagi trenutnih ekonomskih pogojev. Poleg tega je depozitna obrestna mera pomembna tudi za mednarodne finančne trge. Pomembna razlika med depozitnimi obrestnimi merami v različnih državah lahko povzroči premike kapitala, saj investitorji iščejo najboljše donose za svoje prihranke. Na primer, če je depozitna obrestna mera v Sloveniji višja kot v sosednjih državah, bodo vlagatelji verjetno premaknili svoje prihranke v slovenske banke, kar lahko vpliva na menjalne tečaje in kapitalske tokove. Za centralne banke, kot je Banka Slovenije, je določitev ustrezne depozitne obrestne mere kritičen del njihove monetarne politike. Če je inflacija visoka, lahko zvišajo obrestne mere, da zmanjšajo porabo in inflacijske pritiske. Če pa je gospodarstvo v recesiji, lahko znižajo obrestne mere, da spodbudijo porabo in investicije. Tako dinamika depozitne obrestne mere odraža širše ekonomske razmere in predstavlja odziv na specifične fiskalne in monetarne potrebe države. Z vidika potrošnikov in varčevalcev je depozitna obrestna mera pomembna pri odločanju, kje in kako hraniti svoje prihranke. Višje obrestne mere so privlačne, ker pomenijo višje donose na prihranke, vendar je treba upoštevati tudi tveganja, povezana z inflacijo in stabilnostjo finančne institucije. Poleg tega se depozitna obrestna mera lahko razlikuje glede na različne vrste depozitov; fiksni depoziti imajo običajno višje obrestne mere v primerjavi z varčevalnimi računi, saj zahtevajo daljšo zavezanost brez možnosti predčasnega dviga sredstev. Na ravni gospodinjstev lahko spremembe v depozitni obrestni meri vplivajo na odločanje o varčevanju, porabi in investiranju. Čeprav lahko višje depozitne obrestne mere spodbudijo varčevanje, lahko hkrati zmanjšajo potrošniško porabo, kar vpliva na povpraševanje po izdelkih in storitvah. Za večino posameznikov je ključnega pomena iskanje ravnotežja med prihranki in izdatki, pri čemer igra depozitna obrestna mera pomembno vlogo v njihovih finančnih načrtih. Eulerpool vam ponuja celovite in natančne podatke o depozitnih obrestnih merah, kar vam omogoča boljše razumevanje trenutnih ekonomskih trendov in njihovo uporabo v analizah. Ne glede na to, ali ste finančni strokovnjak, podjetnik, vlagatelj ali preprosto radoveden posameznik, so makroekonomski podatki o depozitnih obrestnih merah ključni za sprejemanje izobraženih in strateških odločitev. V zaključku je depozitna obrestna mera središče številnih makroekonomskih vprašanj. Njena vloga v monetarni politiki, vpliv na poslovne in naložbene odločitve, kot tudi njen pomen za mednarodne kapitalske tokove in zasebno odločanje o financah, jo postavljajo kot enega ključnih kazalnikov v analizah gospodarskih trendov. Naš cilj na Eulerpool je omogočiti dostop do teh ključnih informacij in jim dati kontekst, ki vam omogoča globlje razumevanje in boljše odločanje.