Naredi najboljše naložbe svojega življenja
Zagotovite si že od 2 evrov 
Paragvaj Inflacija hrane
Tečaj
Trenutna vrednost Inflacija hrane v Paragvaj je 8,1 %. Inflacija hrane v Paragvaj se je zmanjšala na 8,1 % dne 1. 8. 2024, potem ko je bila 9,3 % dne 1. 7. 2024. Od 1. 12. 1995 do 1. 9. 2024 je bil povprečen BDP v Paragvaj 7,72 %. Najvišja vrednost vseh časov je bila dosežena dne 1. 4. 2003 z 32,41 %, medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena dne 1. 8. 2012 z −4,84 %.
Inflacija hrane ·
3 leta
5 let
10 let
25 let
Max
| Inflacija živil | |
|---|---|
| 1. 12. 1995 | 6,80 % |
| 1. 1. 1996 | 5,67 % |
| 1. 2. 1996 | 5,38 % |
| 1. 3. 1996 | 5,51 % |
| 1. 4. 1996 | 5,48 % |
| 1. 5. 1996 | 6,24 % |
| 1. 6. 1996 | 4,83 % |
| 1. 7. 1996 | 3,53 % |
| 1. 8. 1996 | 5,02 % |
| 1. 9. 1996 | 6,10 % |
| 1. 10. 1996 | 4,73 % |
| 1. 11. 1996 | 5,81 % |
| 1. 12. 1996 | 4,48 % |
| 1. 1. 1997 | 2,12 % |
| 1. 2. 1997 | 2,89 % |
| 1. 3. 1997 | 6,38 % |
| 1. 4. 1997 | 5,58 % |
| 1. 5. 1997 | 4,12 % |
| 1. 6. 1997 | 6,03 % |
| 1. 7. 1997 | 4,35 % |
| 1. 8. 1997 | 3,35 % |
| 1. 9. 1997 | 2,30 % |
| 1. 10. 1997 | 2,26 % |
| 1. 11. 1997 | 1,48 % |
| 1. 12. 1997 | 3,79 % |
| 1. 1. 1998 | 5,31 % |
| 1. 2. 1998 | 6,04 % |
| 1. 3. 1998 | 4,13 % |
| 1. 4. 1998 | 7,61 % |
| 1. 5. 1998 | 13,02 % |
| 1. 6. 1998 | 9,78 % |
| 1. 7. 1998 | 11,39 % |
| 1. 8. 1998 | 13,18 % |
| 1. 9. 1998 | 16,59 % |
| 1. 10. 1998 | 19,01 % |
| 1. 11. 1998 | 19,17 % |
| 1. 12. 1998 | 15,34 % |
| 1. 1. 1999 | 13,05 % |
| 1. 2. 1999 | 11,04 % |
| 1. 3. 1999 | 7,25 % |
| 1. 4. 1999 | 4,38 % |
| 1. 7. 1999 | 3,27 % |
| 1. 8. 1999 | 3,29 % |
| 1. 12. 1999 | 1,79 % |
| 1. 1. 2000 | 4,41 % |
| 1. 2. 2000 | 5,91 % |
| 1. 3. 2000 | 9,30 % |
| 1. 4. 2000 | 10,05 % |
| 1. 5. 2000 | 12,02 % |
| 1. 6. 2000 | 9,79 % |
| 1. 7. 2000 | 6,10 % |
| 1. 8. 2000 | 6,82 % |
| 1. 9. 2000 | 9,86 % |
| 1. 10. 2000 | 11,00 % |
| 1. 11. 2000 | 11,47 % |
| 1. 12. 2000 | 8,16 % |
| 1. 1. 2001 | 6,61 % |
| 1. 2. 2001 | 5,63 % |
| 1. 3. 2001 | 6,82 % |
| 1. 4. 2001 | 7,12 % |
| 1. 5. 2001 | 4,36 % |
| 1. 6. 2001 | 4,46 % |
| 1. 7. 2001 | 3,33 % |
| 1. 8. 2001 | 2,17 % |
| 1. 9. 2001 | 1,80 % |
| 1. 10. 2001 | 0,75 % |
| 1. 11. 2001 | 0,58 % |
| 1. 12. 2001 | 5,79 % |
| 1. 1. 2002 | 6,82 % |
| 1. 2. 2002 | 5,04 % |
| 1. 3. 2002 | 3,69 % |
| 1. 4. 2002 | 2,58 % |
| 1. 5. 2002 | 4,42 % |
| 1. 6. 2002 | 10,15 % |
| 1. 7. 2002 | 13,04 % |
| 1. 8. 2002 | 16,33 % |
| 1. 9. 2002 | 17,51 % |
| 1. 10. 2002 | 17,24 % |
| 1. 11. 2002 | 18,33 % |
| 1. 12. 2002 | 16,66 % |
| 1. 1. 2003 | 22,39 % |
| 1. 2. 2003 | 28,39 % |
| 1. 3. 2003 | 29,40 % |
| 1. 4. 2003 | 32,41 % |
| 1. 5. 2003 | 29,82 % |
| 1. 6. 2003 | 23,02 % |
| 1. 7. 2003 | 19,82 % |
| 1. 8. 2003 | 15,15 % |
| 1. 9. 2003 | 13,32 % |
| 1. 10. 2003 | 19,62 % |
| 1. 11. 2003 | 21,37 % |
| 1. 12. 2003 | 21,54 % |
| 1. 1. 2004 | 13,87 % |
| 1. 2. 2004 | 9,23 % |
| 1. 3. 2004 | 6,41 % |
| 1. 4. 2004 | 3,02 % |
| 1. 5. 2004 | 6,05 % |
| 1. 6. 2004 | 11,22 % |
| 1. 7. 2004 | 12,59 % |
| 1. 8. 2004 | 17,98 % |
| 1. 9. 2004 | 12,50 % |
| 1. 10. 2004 | 3,67 % |
| 1. 1. 2005 | 0,33 % |
| 1. 2. 2005 | 1,39 % |
| 1. 3. 2005 | 3,75 % |
| 1. 4. 2005 | 5,42 % |
| 1. 5. 2005 | 6,74 % |
| 1. 6. 2005 | 3,93 % |
| 1. 7. 2005 | 3,29 % |
| 1. 9. 2005 | 5,34 % |
| 1. 10. 2005 | 11,21 % |
| 1. 11. 2005 | 17,94 % |
| 1. 12. 2005 | 12,15 % |
| 1. 1. 2006 | 14,30 % |
| 1. 2. 2006 | 15,88 % |
| 1. 3. 2006 | 16,80 % |
| 1. 4. 2006 | 16,44 % |
| 1. 5. 2006 | 13,04 % |
| 1. 6. 2006 | 11,61 % |
| 1. 7. 2006 | 11,09 % |
| 1. 8. 2006 | 12,35 % |
| 1. 9. 2006 | 13,63 % |
| 1. 10. 2006 | 16,49 % |
| 1. 11. 2006 | 17,66 % |
| 1. 12. 2006 | 28,08 % |
| 1. 1. 2007 | 20,66 % |
| 1. 2. 2007 | 17,07 % |
| 1. 3. 2007 | 10,97 % |
| 1. 4. 2007 | 12,98 % |
| 1. 5. 2007 | 16,03 % |
| 1. 6. 2007 | 15,88 % |
| 1. 7. 2007 | 17,44 % |
| 1. 8. 2007 | 26,09 % |
| 1. 9. 2007 | 23,74 % |
| 1. 10. 2007 | 26,87 % |
| 1. 11. 2007 | 13,55 % |
| 1. 12. 2007 | 9,04 % |
| 1. 1. 2008 | 16,01 % |
| 1. 2. 2008 | 18,66 % |
| 1. 3. 2008 | 22,55 % |
| 1. 4. 2008 | 21,44 % |
| 1. 5. 2008 | 18,85 % |
| 1. 6. 2008 | 24,28 % |
| 1. 7. 2008 | 24,40 % |
| 1. 8. 2008 | 16,95 % |
| 1. 9. 2008 | 12,94 % |
| 1. 10. 2008 | 2,32 % |
| 1. 11. 2008 | 8,64 % |
| 1. 12. 2008 | 7,50 % |
| 1. 1. 2009 | 5,13 % |
| 1. 2. 2009 | 2,38 % |
| 1. 9. 2009 | 0,64 % |
| 1. 10. 2009 | 5,46 % |
| 1. 11. 2009 | 4,06 % |
| 1. 12. 2009 | 4,37 % |
| 1. 1. 2010 | 5,89 % |
| 1. 2. 2010 | 5,59 % |
| 1. 3. 2010 | 9,38 % |
| 1. 4. 2010 | 13,05 % |
| 1. 5. 2010 | 9,73 % |
| 1. 6. 2010 | 7,89 % |
| 1. 7. 2010 | 9,06 % |
| 1. 8. 2010 | 7,96 % |
| 1. 9. 2010 | 4,66 % |
| 1. 10. 2010 | 8,39 % |
| 1. 11. 2010 | 9,71 % |
| 1. 12. 2010 | 11,23 % |
| 1. 1. 2011 | 12,25 % |
| 1. 2. 2011 | 17,11 % |
| 1. 3. 2011 | 18,98 % |
| 1. 4. 2011 | 15,87 % |
| 1. 5. 2011 | 19,23 % |
| 1. 6. 2011 | 14,36 % |
| 1. 7. 2011 | 14,17 % |
| 1. 8. 2011 | 15,09 % |
| 1. 9. 2011 | 17,12 % |
| 1. 10. 2011 | 7,17 % |
| 1. 11. 2011 | 5,96 % |
| 1. 12. 2011 | 3,93 % |
| 1. 1. 2012 | 2,01 % |
| 1. 2. 2012 | 0,08 % |
| 1. 12. 2012 | 0,69 % |
| 1. 1. 2013 | 2,66 % |
| 1. 4. 2013 | 0,46 % |
| 1. 6. 2013 | 1,55 % |
| 1. 7. 2013 | 2,09 % |
| 1. 8. 2013 | 4,93 % |
| 1. 9. 2013 | 5,17 % |
| 1. 10. 2013 | 9,38 % |
| 1. 11. 2013 | 9,39 % |
| 1. 12. 2013 | 6,74 % |
| 1. 1. 2014 | 4,80 % |
| 1. 2. 2014 | 8,12 % |
| 1. 3. 2014 | 9,42 % |
| 1. 4. 2014 | 9,59 % |
| 1. 5. 2014 | 11,33 % |
| 1. 6. 2014 | 9,90 % |
| 1. 7. 2014 | 8,26 % |
| 1. 8. 2014 | 5,10 % |
| 1. 9. 2014 | 4,20 % |
| 1. 10. 2014 | 1,60 % |
| 1. 11. 2014 | 1,65 % |
| 1. 12. 2014 | 4,23 % |
| 1. 1. 2015 | 4,00 % |
| 1. 2. 2015 | 5,30 % |
| 1. 3. 2015 | 3,00 % |
| 1. 4. 2015 | 1,10 % |
| 1. 5. 2015 | 4,40 % |
| 1. 6. 2015 | 1,90 % |
| 1. 7. 2015 | 4,48 % |
| 1. 8. 2015 | 4,54 % |
| 1. 9. 2015 | 3,57 % |
| 1. 10. 2015 | 1,65 % |
| 1. 11. 2015 | 0,77 % |
| 1. 12. 2015 | 0,48 % |
| 1. 1. 2016 | 6,40 % |
| 1. 2. 2016 | 5,74 % |
| 1. 3. 2016 | 5,60 % |
| 1. 4. 2016 | 5,50 % |
| 1. 5. 2016 | 2,90 % |
| 1. 6. 2016 | 6,93 % |
| 1. 7. 2016 | 2,20 % |
| 1. 8. 2016 | 4,10 % |
| 1. 9. 2016 | 5,90 % |
| 1. 10. 2016 | 7,00 % |
| 1. 11. 2016 | 9,40 % |
| 1. 12. 2016 | 8,60 % |
| 1. 1. 2017 | 2,60 % |
| 1. 2. 2017 | 2,80 % |
| 1. 3. 2017 | 3,70 % |
| 1. 4. 2017 | 5,70 % |
| 1. 5. 2017 | 5,10 % |
| 1. 6. 2017 | 3,80 % |
| 1. 7. 2017 | 6,50 % |
| 1. 8. 2017 | 6,50 % |
| 1. 9. 2017 | 6,80 % |
| 1. 10. 2017 | 9,30 % |
| 1. 11. 2017 | 8,10 % |
| 1. 12. 2017 | 8,30 % |
| 1. 1. 2018 | 7,70 % |
| 1. 2. 2018 | 5,90 % |
| 1. 3. 2018 | 5,70 % |
| 1. 4. 2018 | 4,80 % |
| 1. 5. 2018 | 4,20 % |
| 1. 6. 2018 | 4,95 % |
| 1. 7. 2018 | 3,70 % |
| 1. 8. 2018 | 3,50 % |
| 1. 9. 2018 | 2,80 % |
| 1. 10. 2018 | 2,30 % |
| 1. 11. 2018 | 2,20 % |
| 1. 2. 2019 | 0,60 % |
| 1. 3. 2019 | 0,60 % |
| 1. 4. 2019 | 1,10 % |
| 1. 5. 2019 | 2,30 % |
| 1. 6. 2019 | 0,60 % |
| 1. 7. 2019 | 1,90 % |
| 1. 8. 2019 | 0,90 % |
| 1. 9. 2019 | 1,30 % |
| 1. 10. 2019 | 1,50 % |
| 1. 11. 2019 | 0,50 % |
| 1. 12. 2019 | 3,60 % |
| 1. 1. 2020 | 2,40 % |
| 1. 2. 2020 | 1,00 % |
| 1. 3. 2020 | 2,10 % |
| 1. 4. 2020 | 1,60 % |
| 1. 8. 2020 | 0,80 % |
| 1. 9. 2020 | 1,40 % |
| 1. 10. 2020 | 2,00 % |
| 1. 11. 2020 | 3,40 % |
| 1. 12. 2020 | 3,30 % |
| 1. 1. 2021 | 5,40 % |
| 1. 2. 2021 | 5,60 % |
| 1. 3. 2021 | 4,30 % |
| 1. 4. 2021 | 4,00 % |
| 1. 5. 2021 | 6,80 % |
| 1. 6. 2021 | 8,60 % |
| 1. 7. 2021 | 10,40 % |
| 1. 8. 2021 | 11,50 % |
| 1. 9. 2021 | 13,60 % |
| 1. 10. 2021 | 14,75 % |
| 1. 11. 2021 | 13,38 % |
| 1. 12. 2021 | 12,31 % |
| 1. 1. 2022 | 14,10 % |
| 1. 2. 2022 | 15,69 % |
| 1. 3. 2022 | 17,50 % |
| 1. 4. 2022 | 19,80 % |
| 1. 5. 2022 | 18,40 % |
| 1. 6. 2022 | 18,60 % |
| 1. 7. 2022 | 16,70 % |
| 1. 8. 2022 | 16,10 % |
| 1. 9. 2022 | 12,90 % |
| 1. 10. 2022 | 10,90 % |
| 1. 11. 2022 | 11,00 % |
| 1. 12. 2022 | 9,20 % |
| 1. 1. 2023 | 7,70 % |
| 1. 2. 2023 | 6,80 % |
| 1. 3. 2023 | 7,20 % |
| 1. 4. 2023 | 7,10 % |
| 1. 5. 2023 | 7,50 % |
| 1. 6. 2023 | 6,30 % |
| 1. 7. 2023 | 5,30 % |
| 1. 8. 2023 | 3,20 % |
| 1. 9. 2023 | 4,00 % |
| 1. 10. 2023 | 4,40 % |
| 1. 11. 2023 | 4,80 % |
| 1. 12. 2023 | 7,30 % |
| 1. 1. 2024 | 8,80 % |
| 1. 2. 2024 | 7,40 % |
| 1. 3. 2024 | 8,50 % |
| 1. 4. 2024 | 9,40 % |
| 1. 5. 2024 | 9,90 % |
| 1. 6. 2024 | 9,00 % |
| 1. 7. 2024 | 9,30 % |
| 1. 8. 2024 | 8,10 % |
Inflacija hrane Zgodovina
| Datum | Vrednost |
|---|---|
| 1. 8. 2024 | 8,1 % |
| 1. 7. 2024 | 9,3 % |
| 1. 6. 2024 | 9 % |
| 1. 5. 2024 | 9,9 % |
| 1. 4. 2024 | 9,4 % |
| 1. 3. 2024 | 8,5 % |
| 1. 2. 2024 | 7,4 % |
| 1. 1. 2024 | 8,8 % |
| 1. 12. 2023 | 7,3 % |
| 1. 11. 2023 | 4,8 % |
Podobni makroekonomski kazalniki kot Inflacija hrane
| Ime | Trenutno | Prejšnji | Frekvenca |
|---|---|---|---|
🇵🇾 CPI Transport | 147,9 points | 147,4 points | Mesečno |
🇵🇾 Deflator BDP | 143,834 points | 140,668 points | Četrtletje |
🇵🇾 Indeks cen življenjskih potrebščin (CPI) | 133,5 points | 133,2 points | Mesečno |
🇵🇾 Indeks cen življenjskih potrebščin za stanovanje in stroški bivanja | 117 points | 116,8 points | Mesečno |
🇵🇾 Jedrna inflacijska stopnja | 4,1 % | 4,2 % | Mesečno |
🇵🇾 Osnovni indeks potrošniških cen | 132,2 points | 131,9 points | Mesečno |
🇵🇾 Proizvajalčeve cene | 160,9 points | 159,7 points | Mesečno |
🇵🇾 Sprememba proizvajalčevih cen | −2,07 % | −2,03 % | Mesečno |
🇵🇾 Stopnja inflacije | 4,3 % | 4,4 % | Mesečno |
🇵🇾 Stopnja inflacije MoM | 0,2 % | −0,2 % | Mesečno |
Makro strani za druge države v Amerika
- 🇦🇷Argentina
- 🇦🇼Aruba
- 🇧🇸Bahami
- 🇧🇧Barbados
- 🇧🇿Belize
- 🇧🇲Bermuda
- 🇧🇴Bolivija
- 🇧🇷Brazilija
- 🇨🇦Kanada
- 🇰🇾Kajmanski otoki
- 🇨🇱Čile
- 🇨🇴Kolumbija
- 🇨🇷Costa Rica
- 🇨🇺Kuba
- 🇩🇴Dominikanska republika
- 🇪🇨Ecuador
- 🇸🇻El Salvador
- 🇬🇹Gvatemala
- 🇬🇾Gvajana
- 🇭🇹Haiti
- 🇭🇳Honduras
- 🇯🇲Jamaika
- 🇲🇽Mehika
- 🇳🇮Nikaragva
- 🇵🇦Panama
- 🇵🇪Peru
- 🇵🇷Portoriko
- 🇸🇷Surinam
- 🇹🇹Trinidad in Tobago
- 🇺🇸Združene države America
- 🇺🇾Urugvaj
- 🇻🇪Venezuela
- 🇦🇬Antigva in Barbuda
- 🇩🇲Dominika
- 🇬🇩Grenada
Kaj je Inflacija hrane
Hrana je osnovna potrebščina in ključni element v življenju vsakega posameznika. Hrana predstavlja velik del mesečnega proračuna za vsako gospodinjstvo. Zato ni presenetljivo, da spremembe v cenah hrane vplivajo na življenje ljudi in na širše gospodarske trende. V tem kontekstu se postavi vprašanje hrane večinoma v luči itržavne inflacije ali "hranske inflacije". Hranska inflacija je pomemben ekonomijski kazalnik, ki ga moramo redno spremljati zaradi njegovih vplivov na gospodarstvo in družbo. Pojem se nanaša na dolgoročno povišanje cen hrane, ki zmanjšuje kupno moč denarja in pomeni, da si gospodinjstva za iste dohodke lahko privoščijo manj hrane. Na portalu eulerpool.com vam omogočamo dostop do ažurnih makroekonomskih podatkov, vključno s tem, kako se spreminja hranska inflacija skozi čas. Hranska inflacija je odvisna od mnogih dejavnikov, vključno s proizvodnjo hrane, vremenskimi pogoji, povpraševanjem in ponudbo na trgu, ter globalnimi trgovinskimi tokovi. Ena izmed največjih skrbi je, da nenadno povečanje cen hrane lahko povzroči socialne nemire in gospodarsko nestabilnost. Zato je pomembno razumeti, kako ti dejavniki vplivajo na cene in kateri ukrepi so lahko učinkoviti v ublažitvi negativnih učinkov hranske inflacije. Za začetek si lahko ogledamo proizvodnjo hrane. Kmetijstvo je eden ključnih sektorjev, ki določajo cene hrane. Pridelki, kot so pšenica, koruza, in riž, imajo pomembno vlogo pri določanju cen osnovnih prehrambnih izdelkov. Kadar vreme vpliva na kakovost in količino pridelka – naj bo to suša, poplave ali druge naravne nesreče – pride do pomanjkanja, kar nato vodi v zvišanje cen. Še več, stroški energije in gnojil, ki se uporabljajo v kmetijstvu, lahko prav tako vplivajo na končne cene hrane. Povpraševanje po hrani narašča tudi zaradi povečevanja svetovnega prebivalstva in sprememb v prehranjevalnih navadah. Nekatere regije, kjer narašča srednji sloj, danes uživajo več mesa in druge prehrambene izdelke, kar povečuje povpraševanje in posledično zvišuje cene. Prav tako globalizacija pomeni, da se lokalne proizvodnje hrane vedno bolj zanašajo na svetovne trge, kjer se povpraševanje in ponudba lahko hitro spremenita. Na eulerpool.com spremljamo tudi te globalne trende in njihovo vplive na lokalne trge. Monetarna politika in vrednost valute igrajo pomembno vlogo pri hranski inflaciji. Devalvacija valute lahko naredi uvoz dražji in posledično zviša cene hrane. Centralne banke lahko povečajo ali zmanjšajo obrestne mere, da bi nadzorovale inflacijo. V času ekonomske krize ali politične nestabilnosti lahko pride do hiperinflacije, kjer cene hrane postanejo neobvladljive, s čimer je prizadeta kupna moč gospodinjstev. Na našem portalu vam ponujamo ažurne podatke o tem, kako centralne banke po svetu spreminjajo svoje politike in kakšen vpliv ima to na hransko inflacijo. Transport in logistika predstavljata še en pomemben dejavnik. Stroški prevoza hrane od proizvajalca do končnega potrošnika so odvisni od cene goriva, stanja prometne infrastrukture in carinskih režimov. Vsako povečanje stroškov transporta se bo slej kot prej odražalo na višjih cenah hrane za potrošnike. Prav tako težave pri dobavi in pomanjkanje transportnih zmogljivosti privedejo do zamud in izgub na poti, kar povečuje stroške. Na eulerpool.com lahko spremljate te dejavnike in kako vplivajo na končne cene hrane. Vladne politike in regulacije so še en ključni element pri določanju hranske inflacije. Subvencije za kmetijske proizvode, tarife za uvoz hrane, in drugi regulativni ukrepi lahko pomagajo stabilizirati cene hrane. Vendar pa neprimerne ali prekomerne regulacije lahko povzročijo zadušitev trga in prispevajo k višjim stroškom za potrošnike. Zato je poznavanje trenutnih vladnih ukrepov in njihovih učinkov bistvenega pomena za razumevanje hranske inflacije. Na eulerpool.com vam zagotavljamo informacije o teh politikah in njihovo vplivu na cene hrane. Hranska inflacija ima tudi dolgoročne družbene in gospodarske posledice. Njeno naraščanje lahko povzroči podhranjenost in zdravstvene težave, kar posledično vpliva na produktivnost in gospodarsko rast. Poleg tega lahko spremembe v cenah hrane vodijo do prerazporeditev dohodkov in povečanja neenakosti. Gospodinjstva z nižjimi dohodki običajno porabijo večji delež svojih prihodkov za hrano, zato so bolj ranljiva za spremembe v cenah. Razumevanje teh socialnih vplivov je ključno za oblikovanje politike, ki bo zmanjšala negativne učinke hranske inflacije. Zato je spremljanje hranske inflacije in njenega vpliva na gospodarstvo in družbo ključnega pomena. Zavedati se moramo njenih vzpodbuja in morebitnih rešitev, da bi lahko učinkovito reagirali na morebitne negativne učinke. Pri eulerpool.com se zavzemamo za zagotavljanje najbolj ažurnih in natančnih makroekonomskih podatkov, ki vam bodo pomagali razumeti in napovedovati trende v hranski inflaciji. Naš cilj je omogočiti boljše odločitve in strategije za soočanje s temi izzivi. Z upoštevanjem vseh teh dejavnikov lahko bolje razumemo zapleteno dinamiko hranske inflacije. Vonjale trende spremljamo na globalni in lokalni ravni ter vam preko našega portala omogočamo dostop do podatkov in analiz, ki jih potrebujete za informirane odločitve in strategije. Sledenje tem informacijam je ključno za vsakogar, ki želi razumeti in obvladovati vplive hranske inflacije na gospodarstvo in družbo. Hranska inflacija je vsekakor eden izmed ključnih makroekonomskih kazalnikov, ki ga moramo spremljati z veliko pozornostjo. Našo vlogo vidimo v zagotavljanju transparentnih in ažurnih informacij, ki vam bodo omogočile razumeti in napovedovati spremembe na trgu hrane. Vabimo vas, da redno obiskujete eulerpool.com in ostanete informirani o najnovejših trendih in analizah.