Naredi najboljše naložbe svojega življenja
Zagotovite si že od 2 evrov Nigerija Bruto domači proizvod (BDP) iz prometa
Tečaj
Trenutna vrednost Bruto domačega proizvoda (BDP) iz prometa v Nigerija je 240,167 milijard NGN. Bruto domači proizvod (BDP) iz prometa v Nigerija je narasel na 240,167 milijard NGN dne 1. 12. 2023, potem ko je bil 163,541 milijard NGN dne 1. 9. 2023. Od 1. 3. 2010 do 1. 3. 2024 je bil povprečni BDP v Nigerija 210,36 milijard NGN. Najvišja vrednost vseh časov je bila dosežena dne 1. 12. 2022 z 338,28 milijard NGN, medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena dne 1. 6. 2020 z 118,65 milijard NGN.
Bruto domači proizvod (BDP) iz prometa ·
3 leta
5 let
10 let
25 let
Max
BDP iz transportnega sektorja | |
---|---|
1. 3. 2010 | 144,85 milijard NGN |
1. 6. 2010 | 176,51 milijard NGN |
1. 9. 2010 | 177,67 milijard NGN |
1. 12. 2010 | 195,74 milijard NGN |
1. 3. 2011 | 153,36 milijard NGN |
1. 6. 2011 | 182,38 milijard NGN |
1. 9. 2011 | 192,58 milijard NGN |
1. 12. 2011 | 207,93 milijard NGN |
1. 3. 2012 | 149,02 milijard NGN |
1. 6. 2012 | 177,25 milijard NGN |
1. 9. 2012 | 185,06 milijard NGN |
1. 12. 2012 | 199,74 milijard NGN |
1. 3. 2013 | 155,64 milijard NGN |
1. 6. 2013 | 183,61 milijard NGN |
1. 9. 2013 | 191,70 milijard NGN |
1. 12. 2013 | 207,12 milijard NGN |
1. 3. 2014 | 160,21 milijard NGN |
1. 6. 2014 | 190,84 milijard NGN |
1. 9. 2014 | 199,76 milijard NGN |
1. 12. 2014 | 219,88 milijard NGN |
1. 3. 2015 | 166,40 milijard NGN |
1. 6. 2015 | 200,08 milijard NGN |
1. 9. 2015 | 209,45 milijard NGN |
1. 12. 2015 | 229,52 milijard NGN |
1. 3. 2016 | 190,91 milijard NGN |
1. 6. 2016 | 189,40 milijard NGN |
1. 9. 2016 | 210,97 milijard NGN |
1. 12. 2016 | 217,31 milijard NGN |
1. 3. 2017 | 211,05 milijard NGN |
1. 6. 2017 | 177,69 milijard NGN |
1. 9. 2017 | 197,78 milijard NGN |
1. 12. 2017 | 253,33 milijard NGN |
1. 3. 2018 | 241,53 milijard NGN |
1. 6. 2018 | 216,35 milijard NGN |
1. 9. 2018 | 221,42 milijard NGN |
1. 12. 2018 | 277,34 milijard NGN |
1. 3. 2019 | 288,64 milijard NGN |
1. 6. 2019 | 233,71 milijard NGN |
1. 9. 2019 | 261,81 milijard NGN |
1. 12. 2019 | 275,12 milijard NGN |
1. 3. 2020 | 296,78 milijard NGN |
1. 6. 2020 | 118,65 milijard NGN |
1. 9. 2020 | 149,28 milijard NGN |
1. 12. 2020 | 258,75 milijard NGN |
1. 3. 2021 | 231,81 milijard NGN |
1. 6. 2021 | 209,79 milijard NGN |
1. 9. 2021 | 180,04 milijard NGN |
1. 12. 2021 | 335,66 milijard NGN |
1. 3. 2022 | 191,45 milijard NGN |
1. 6. 2022 | 318,16 milijard NGN |
1. 9. 2022 | 254,93 milijard NGN |
1. 12. 2022 | 338,28 milijard NGN |
1. 3. 2023 | 209,38 milijard NGN |
1. 6. 2023 | 157,03 milijard NGN |
1. 9. 2023 | 163,54 milijard NGN |
1. 12. 2023 | 240,17 milijard NGN |
Bruto domači proizvod (BDP) iz prometa Zgodovina
Datum | Vrednost |
---|---|
1. 12. 2023 | 240,167 milijard NGN |
1. 9. 2023 | 163,541 milijard NGN |
1. 6. 2023 | 157,034 milijard NGN |
1. 3. 2023 | 209,377 milijard NGN |
1. 12. 2022 | 338,278 milijard NGN |
1. 9. 2022 | 254,928 milijard NGN |
1. 6. 2022 | 318,16 milijard NGN |
1. 3. 2022 | 191,448 milijard NGN |
1. 12. 2021 | 335,66 milijard NGN |
1. 9. 2021 | 180,043 milijard NGN |
Podobni makroekonomski kazalniki kot Bruto domači proizvod (BDP) iz prometa
Ime | Trenutno | Prejšnji | Frekvenca |
---|---|---|---|
🇳🇬 BDP | 362,81 milijard USD | 472,62 milijard USD | Letno |
🇳🇬 BDP iz gradbeništva | 733,708 milijard NGN | 756,411 milijard NGN | Četrtletje |
🇳🇬 BDP iz javne uprave | 295,399 milijard NGN | 456,512 milijard NGN | Četrtletje |
🇳🇬 BDP iz kmetijstva | 3,852 Bio. NGN | 5,686 Bio. NGN | Četrtletje |
🇳🇬 BDP iz oskrbovalnih dejavnosti | 77,99 milijard NGN | 155,208 milijard NGN | Četrtletje |
🇳🇬 BDP iz proizvodnje | 1,824 Bio. NGN | 1,793 Bio. NGN | Četrtletje |
🇳🇬 BDP iz rudarstva | 1,165 Bio. NGN | 1,024 Bio. NGN | Četrtletje |
🇳🇬 BDP iz storitev | 10,609 Bio. NGN | 9,092 Bio. NGN | Četrtletje |
🇳🇬 BDP na prebivalca | 2.460,39 USD | 2.449,59 USD | Letno |
🇳🇬 BDP na prebivalca PPS | 5.694,977 USD | 5.669,964 USD | Letno |
🇳🇬 BDP po stalnih cenah | 18,278 Bio. NGN | 21,773 Bio. NGN | Četrtletje |
🇳🇬 Bruto investicije v osnovna sredstva | 2,351 Bio. NGN | 2,826 Bio. NGN | Četrtletje |
🇳🇬 Letno stopnjo rasti BDP | 2,98 % | 3,46 % | Četrtletje |
🇳🇬 Rast BDP skozi celo leto | 2,74 % | 3,1 % | Letno |
🇳🇬 Rast BDP v naftnem sektorju | 12,11 % | −0,85 % | Četrtletje |
🇳🇬 Rast BDP v ne-naftnem sektorju | 3,07 % | 2,75 % | Četrtletje |
🇳🇬 Stopnja rasti BDP | −16,1 % | 12 % | Četrtletje |
Makro strani za druge države v Afrika
- 🇩🇿Alžirija
- 🇦🇴Angola
- 🇧🇯Benin
- 🇧🇼Bocvana
- 🇧🇫Burkina Faso
- 🇧🇮Burundi
- 🇨🇲Kamerun
- 🇨🇻Kapverdi
- 🇨🇫Srednjeafriška republika
- 🇹🇩Čad
- 🇰🇲Komoren
- 🇨🇬Kongo
- 🇿🇦Južna Afrika
- 🇩🇯Džibuti
- 🇪🇬Egipt
- 🇬🇶Ekvatorialna Gvineja
- 🇪🇷Eritrea
- 🇪🇹Etiopija
- 🇬🇦Gabon
- 🇬🇲Gambija
- 🇬🇭Gana
- 🇬🇳Gvineja
- 🇬🇼Gvineja Bissau
- 🇨🇮Slonokoščena obala
- 🇰🇪Kenija
- 🇱🇸Lesoto
- 🇱🇷Liberija
- 🇱🇾Libija
- 🇲🇬Madagaskar
- 🇲🇼Malavi
- 🇲🇱Mali
- 🇲🇷Mavretanija
- 🇲🇺Mauricij
- 🇲🇦Maroko
- 🇲🇿Mozambik
- 🇳🇦Namibija
- 🇳🇪Niger
- 🇷🇼Ruanda
- 🇸🇹Sao Tome in Principe
- 🇸🇳Senegal
- 🇸🇨Sejšeli
- 🇸🇱Sierra Leone
- 🇸🇴Somalija
- Južni Sudan
- 🇸🇩Sudan
- 🇸🇿eSwatini
- 🇹🇿Tanzanija
- 🇹🇬Togo
- 🇹🇳Tunizija
- 🇺🇬Uganda
- 🇿🇲Zambija
- 🇿🇼Zimbabve
Kaj je Bruto domači proizvod (BDP) iz prometa
Bruto domači proizvod (BDP) iz transporta je ključen kazalec, ki nam pomaga razumeti pomembnost transportnega sektorja v nacionalnem gospodarstvu. Na naši spletni strani, Eulerpool, strokovno prikazujemo makroekonomske podatke, med katerimi je tudi BDP iz transporta. Ta kategorija je neizmerno pomembna za analizo gospodarske uspešnosti in stabilnosti, saj transport neposredno vpliva na skoraj vse druge gospodarske dejavnosti. Transportni sektor vključuje širok spekter dejavnosti: cestni, železniški, letalski in pomorski promet, pa tudi storitve skladiščenja in distribucije. Prispevek transporta k BDP ni le indikator fizičnega pretoka blaga in storitev, temveč tudi odraz infrastrukture, tehnologij in učinkovitosti, ki jih država poseduje. Transport omogoča mobilnost delovne sile, distribucijo končnih izdelkov in surovin ter prispeva k gospodarski povezanosti regij. Gospodarski analitiki in oblikovalci politik natančno spremljajo BDP iz transporta zaradi njegove vloge pri spodbujanju gospodarske rasti. Ko analiziramo ta kazalec, lahko denimo ugotovimo, kako spremembe v transportni infrastrukturi vplivajo na celotno gospodarsko aktivnost. Prav tako lahko opazujemo, kako se inovacije in tehnološki napredek v transportnem sektorju prelivajo v druge gospodarske sektorje. Pa tudi, kakšen vpliv imajo politične odločitve, kot so davčne olajšave za transportna podjetja ali investicije v razvoj prometne infrastrukture, na dolgoročno gospodarsko rast. Podrobnejše analize BDP iz transporta nam omogočajo vpogled v regionalne razlike in specializacije znotraj države. Na primer, lahko primerjamo gospodarsko uspešnost regij s dobro razvito prometno infrastrukturo z manj razvitimi regijami ter ugotovimo, katere reforme ali investicije so najbolj potrebne za uravnoteženo gospodarsko rast. Identifikacija tovrstnih vrzeli in priložnosti je bistvenega pomena za dvig skupne produktivnosti in konkurenčnosti na nacionalni in mednarodni ravni. Stalen porast urbanizacije in rast svetovnega prebivalstva povečujeta povpraševanje po učinkovitem in trajnostnem transportnem sistemu. Okoljski izzivi, povezani z emisijami iz transporta, prav tako vplivajo na oblikovanje politik in investiranje v zelene tehnologije. V tem kontekstu je spremljanje BDP iz transporta še kako pomembno, saj nam omogoča, da ocenimo, kako uspešne so zeleni projekti in okoljske strategije. Segment trajnostnega transporta in njegovega vpliva na BDP tako postaja vse pomembnejši pri analizi makroekonomskih podatkov. Pomembno je tudi poudariti, da transportni sektor vpliva na socialno kohezijo in kakovost življenja državljanov. Dostopnost do transportnih storitev je bistvenega pomena za enako porazdelitev gospodarskih priložnosti. Brez ustrezne transportne infrastrukture so regije manj povezanih in težje dostopne, kar vpliva na možnosti za izobraževanje, zaposlitev in zdravstvene storitve. Zato je analiza podatkov o BDP iz transporta pomembna tudi z vidika socialnega in regionalnega razvoja. Poleg tega transportni sektor spodbuja naložbe in povečuje gospodarsko aktivnost s povezovanjem lokalnih trgov z mednarodnimi trgi. Globalizacija in rast mednarodne trgovine sta neločljivo povezani z razvojem transportne infrastrukture. Dobri pogoji v transportnem sektorju omogočajo učinkovitost in konkurenčnost na svetovnem trgu, hkrati pa prinašajo tudi tveganja in izzive, ki jih je treba skrbno spremljati in analizirati. Naša spletna stran, Eulerpool, ponuja natančne in ažurne informacije o BDP iz transporta, da lahko uporabniki pridobijo celovit vpogled v to, kako se transportni sektor razvija in kako vpliva na širše gospodarsko okolje. Z uporabo natančnih podatkov in analitičnih orodij omogočamo vpogled v trende, ki oblikujejo prihodnost transportne industrije in celotnega gospodarstva. Združujemo podatke iz različnih virov in jih predstavljamo na uporabniku prijazen način, kar strokovnjakom omogoča, da hitro in učinkovito analizirajo ključne kazalce. Naš cilj je podpirati poslovne odločevalce, vladne institucije in raziskovalce pri njihovem delu z zagotavljanjem verodostojnih in uporabnih makroekonomskih podatkov. BDP iz transporta je ključen del širše slike nacionalne gospodarske uspešnosti. Za celovito razumevanje njegovega vpliva je potrebno spremljati tudi druge povezane kazalce, kot so investicije v infrastrukturo, zasedenost delovne sile v transportnem sektorju, inovacije in uporaba novih tehnologij. Z napredno analitiko in dostopom do celovite baze podatkov lahko v Eulerpool pomagamo boljše razumeti in izkoristiti potencial transportnega sektorja za gospodarsko rast in razvoj. Priporočamo vam, da redno spremljate naše posodobitve in izkoristite naše orodje za analizo BDP iz transporta ter drugih makroekonomskih kazalcev. Tako boste vedno na tekočem z najnovejšimi trendi in lahko pravočasno odzvali na spremembe v gospodarstvu. Eulerpool je vaš zanesljiv partner pri iskanju in analiziranju makroekonomskih podatkov, kar vam olajša poslovanje in prispeva k boljši konkurenčnosti na trgu.