Naredi najboljše naložbe svojega življenja
Zagotovite si že od 2 evrov Izrael Prodaja orožja
Tečaj
Trenutna vrednost Prodaja orožja v Izrael je 870 mio. SIPRI TIV. Prodaja orožja v Izrael se je povečala na 870 mio. SIPRI TIV dne 1. 1. 2022, potem ko je bila 619 mio. SIPRI TIV dne 1. 1. 2021. Od 1. 1. 1954 do 1. 1. 2023 je bil povprečni BDP v Izrael 333,28 mio. SIPRI TIV. Zgodovinsko najvišja vrednost je bila dosežena dne 1. 1. 2016 z 1,24 milijard SIPRI TIV, medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena dne 1. 1. 1957 z 4,00 mio. SIPRI TIV.
Prodaja orožja ·
3 leta
5 let
10 let
25 let
Max
prodaja orožja | |
---|---|
1. 1. 1954 | 8,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1955 | 30,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1957 | 4,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1959 | 23,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1964 | 5,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1965 | 34,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1966 | 46,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1967 | 45,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1968 | 55,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1969 | 48,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1970 | 21,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1971 | 27,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1972 | 36,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1973 | 18,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1974 | 44,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1975 | 110,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1976 | 52,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1977 | 203,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1978 | 212,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1979 | 188,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1980 | 255,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1981 | 209,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1982 | 246,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1983 | 402,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1984 | 279,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1985 | 202,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1986 | 344,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1987 | 138,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1988 | 71,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1989 | 202,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1990 | 82,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1991 | 165,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1992 | 358,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1993 | 416,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1994 | 337,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1995 | 206,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1996 | 335,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1997 | 273,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1998 | 227,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 1999 | 166,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 2000 | 401,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 2001 | 458,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 2002 | 548,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 2003 | 401,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 2004 | 616,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 2005 | 510,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 2006 | 429,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 2007 | 609,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 2008 | 375,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 2009 | 801,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 2010 | 660,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 2011 | 548,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 2012 | 462,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 2013 | 417,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 2014 | 400,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 2015 | 570,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 2016 | 1,24 milijard SIPRI TIV |
1. 1. 2017 | 1,19 milijard SIPRI TIV |
1. 1. 2018 | 1,15 milijard SIPRI TIV |
1. 1. 2019 | 384,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 2020 | 395,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 2021 | 619,00 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 2022 | 870,00 mio. SIPRI TIV |
Prodaja orožja Zgodovina
Datum | Vrednost |
---|---|
1. 1. 2022 | 870 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 2021 | 619 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 2020 | 395 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 2019 | 384 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 2018 | 1,147 milijard SIPRI TIV |
1. 1. 2017 | 1,193 milijard SIPRI TIV |
1. 1. 2016 | 1,236 milijard SIPRI TIV |
1. 1. 2015 | 570 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 2014 | 400 mio. SIPRI TIV |
1. 1. 2013 | 417 mio. SIPRI TIV |
Podobni makroekonomski kazalniki kot Prodaja orožja
Ime | Trenutno | Prejšnji | Frekvenca |
---|---|---|---|
🇮🇱 Denarni tokovi | 15,108 milijard USD | 971 mio. USD | Četrtletje |
🇮🇱 Izvozi | 4,887 milijard USD | 4,561 milijard USD | Mesečno |
🇮🇱 Prenosi | 1,342 milijard USD | 1,273 milijard USD | Četrtletje |
🇮🇱 Prihodi turistov | 108.3 | 96.5 | Mesečno |
🇮🇱 Tekoči račun | 6,751 milijard USD | 9,325 milijard USD | Četrtletje |
🇮🇱 Tekoči račun do BDP | 5 % of GDP | 3,9 % of GDP | Letno |
🇮🇱 Terorizem indeks | 8,143 Points | 5,489 Points | Letno |
🇮🇱 Trgovalni pogoji | 91,72 points | 90,75 points | Četrtletje |
🇮🇱 Trgovinska bilanca | −2,434 milijard USD | −2,434 milijard USD | Mesečno |
🇮🇱 Tuje neposredne investicije | 135,791 milijard USD | 132,449 milijard USD | Četrtletje |
🇮🇱 Uvozi | 7,32 milijard USD | 6,673 milijard USD | Mesečno |
🇮🇱 Zunanji dolg | 154,69 milijard USD | 155,212 milijard USD | Četrtletje |
Prodaja orožja je predstavljena kot vrednost trendnega kazalnika, ki temelji na znanih stroških proizvodnje osnovnega nabora orožij, kot so letala, sistemi zračne obrambe, orožja za protisubmarinsko bojevanje, oklepna vozila, artilerija, motorji, rakete, senzorji, sateliti, ladje in druga. Kazalnik si prizadeva predstavljati vrednost prenosa vojaških virov namesto finančne vrednosti prenosa.
Makro strani za druge države v Azija
- 🇨🇳Kitajska
- 🇮🇳Indija
- 🇮🇩Indonezija
- 🇯🇵Japonska
- 🇸🇦Savdska Arabija
- 🇸🇬Singapur
- 🇰🇷Južna Koreja
- 🇹🇷Turčija
- 🇦🇫Afganistan
- 🇦🇲Armenija
- 🇦🇿Azerbajdžan
- 🇧🇭Bahrajn
- 🇧🇩Bangladeš
- 🇧🇹Butan
- 🇧🇳Brunej
- 🇰🇭Kambodža
- 🇹🇱Vzhodni Timor
- 🇬🇪Gruzija
- 🇭🇰Hongkong
- 🇮🇷Iran
- 🇮🇶Irak
- 🇯🇴Jordanija
- 🇰🇿Kazahstan
- 🇰🇼Kuvajt
- 🇰🇬Kirgizistan
- 🇱🇦Laos
- 🇱🇧Libanon
- 🇲🇴Macao
- 🇲🇾Malezija
- 🇲🇻Maldivi
- 🇲🇳Mongolija
- 🇲🇲Mjanmar
- 🇳🇵Nepal
- 🇰🇵Severna Koreja
- 🇴🇲Oman
- 🇵🇰Pakistan
- 🇵🇸Palestina
- 🇵🇭Filipini
- 🇶🇦Katar
- 🇱🇰Šrilanka
- 🇸🇾Sirija
- 🇹🇼Tajvan
- 🇹🇯Tadžikistan
- 🇹🇭Tajska
- 🇹🇲Turkmenistan
- 🇦🇪Združeni arabski emirati
- 🇺🇿Uzbekistan
- 🇻🇳Vietnam
- 🇾🇪Jemen
Kaj je Prodaja orožja
Prodaja orožja je ena izmed ključnih kategorij v makroekonomiji, ki ima pomemben vpliv na svetovno gospodarstvo, geopolitično stabilnost in varnost posameznih držav. Na naši spletni strani Eulerpool ponujamo izčrpne in zanesljive makroekonomske podatke, ki vključujejo tudi podrobne analize trga orožja. V nadaljevanju bomo podrobno obravnavali prodajo orožja, globalne trende, ključne igralce, regionalne trge ter regulatorne okvire, ki vplivajo na to področje. Prodaja orožja združuje različne vrste orožja, vključno s konvencionalnim orožjem, letalstvom, mornarico, vojaško opremo in napredno tehnologijo, kot so brezpilotni letalniki in kibernetsko orožje. Ti proizvodi in storitve se pretežno prodajajo vojaškim silam držav ter tudi podjetjem, ki delujejo v obrambno-industrijskem sektorju. Globalni trg z orožjem je izjemno dinamičen in konkurenčen, s stalno prisotnimi spremembami glede povpraševanja in ponudbe. Glavni igralci na tem trgu vključujejo Združene države Amerike, Rusijo, Kitajsko, Francijo in Nemčijo. Te države so največje izvoznice orožja in hkrati zapleteno prepletajo svoje geopolitične interese z gospodarskim profitom. Združene države Amerike so že desetletja vodilna svetovna izvoznica orožja, z močno podporo vladnih politik ter strateških zavezništv. Rusija je pomemben tekmec, saj njeno orožje cenijo številne države zaradi kakovosti in ugodne cene. Kitajska, Francija in Nemčija sicer izvažajo manj, a vseeno pomembno prispevajo k svetovnemu trgu. V zadnjih letih smo bili priča naraščajočemu povpraševanju po konvencionalnem in naprednem orožju v Aziji in na Bližnjem vzhodu. Države, kot so Indija, Japonska, Južna Koreja ter Savdska Arabija, Združeni arabski emirati in Katar, intenzivno vlagajo v svojo obrambno industrijo zaradi geopolitičnih napetosti in regionalnih sporov. Ti trgi predstavljajo odlične priložnosti za izvoznice orožja, a hkrati odpirajo vprašanja glede regionalne stabilnosti in varnosti. Razvoj tehnologije in inovacije igrajo ključno vlogo pri oblikovanju sektorja orožja. Napredna tehnologija, kot so umetna inteligenca, avtonomni sistemi in kibernetsko bojevanje, prinašajo nove priložnosti in izzive. Prihodnost prodaje orožja bo verjetno močno povezana z vpeljavo teh tehnologij, saj države iščejo načine za krepitev svojih obrambnih sposobnosti in pridobitev strateške prednosti. Regulatorno okolje in mednarodni nadzori so prav tako pomembni dejavniki, ki vplivajo na prodajo orožja. Mednarodni sporazumi in organizacije, kot so ZN-ova Pogodba o trgovini z orožjem (ATT), nalagajo stroge omejitve in standarde za preprečevanje nezakonite trgovine ter zagotavljanje, da prodaja orožja ne spodkopava človekovih pravic ali prispeva k konfliktom. Države izvoznice imajo zato obsežne pravne in etične obveznosti, ko prodajajo orožje. Kljub tem strogim regulacijam pa obstajajo različni izzivi, kot so siva ekonomija in nezakonita trgovina z orožjem, ki ogrožajo varnost in stabilnost. Naša analiza na Eulerpool se dotika teh vprašanj ter proučuje vpliv nezakonite trgovine na makroekonomske kazalnike in regionalne konflikte. Podatki, ki jih ponujamo na spletni strani Eulerpool, vključujejo podrobne informacije o trendih v prodaji orožja, velikosti trga, glavnih izvoznicah in uvoznicah, ter analize vpliva na regionalne in globalne stabilnostne vzorce. Pravilno razumevanje teh podatkov je ključno za vlade, raziskovalce, akademike, politike in podjetja, ki se želijo učinkovito in natančno usmerjati na tem kompleksnem trgu. Na koncu pa je treba omeniti, da prodaja orožja ni samo gospodarsko vprašanje, temveč ima tudi pomembne družbene, politične in etične implikacije. Različni akterji na tem trgu morajo usklajevati svoje dejavnosti s ciljem ohranjanja svetovnega miru in stabilnosti, hkrati pa upoštevati gospodarske koristi in industrijske potrebe. Pri Eulerpool se zavezujemo k zagotavljanju verodostojnih informacij, ki bodo uporabnikom pomagale pri sprejemanju informiranih odločitev na tem področju. Prodaja orožja je torej kompleksna in večplastna kategorija v makroekonomiji, ki združuje številne aspekte ter zahteva natančno in poglobljeno analizo. Na Eulerpool ponujamo vse to in še več, z namenom, da našim uporabnikom zagotovimo najbolj celovite in zanesljive podatke, ki jih potrebujejo za uspešno navigacijo skozi dinamični svet globalnega trga z orožjem.