Naredi najboljše naložbe svojega življenja
Zagotovite si že od 2 evrov Iran Uvozi
Tečaj
Trenutna vrednost Uvozi v Iran je 16,424 milijard USD. Uvozi v Iran so se povečali na 16,424 milijard USD dne 1. 9. 2023, potem ko so bile vrednosti 14,019 milijard USD dne 1. 6. 2023. Od 1. 12. 1974 do 1. 12. 2023 je bil povprečni BDP v Iran 13,26 milijard USD. Najvišjo vrednost vseh časov so dosegli dne 1. 3. 2011 z 26,13 milijard USD, medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena dne 1. 6. 1999 z 2,92 milijard USD.
Uvozi ·
3 leta
5 let
10 let
25 let
Max
Uvozi | |
---|---|
1. 12. 1974 | 4,79 milijard USD |
1. 12. 1975 | 9,30 milijard USD |
1. 12. 1976 | 15,36 milijard USD |
1. 12. 1977 | 16,35 milijard USD |
1. 12. 1978 | 18,39 milijard USD |
1. 12. 1979 | 13,87 milijard USD |
1. 12. 1980 | 10,02 milijard USD |
1. 12. 1981 | 13,44 milijard USD |
1. 12. 1982 | 15,52 milijard USD |
1. 12. 1983 | 14,35 milijard USD |
1. 12. 1984 | 20,60 milijard USD |
1. 12. 1985 | 14,49 milijard USD |
1. 12. 1986 | 13,72 milijard USD |
1. 12. 1987 | 11,83 milijard USD |
1. 12. 1988 | 13,24 milijard USD |
1. 12. 1989 | 10,61 milijard USD |
1. 12. 1990 | 13,45 milijard USD |
1. 12. 1991 | 18,33 milijard USD |
1. 12. 1992 | 25,19 milijard USD |
1. 12. 1993 | 23,27 milijard USD |
1. 12. 1994 | 19,29 milijard USD |
1. 12. 1995 | 12,77 milijard USD |
1. 12. 1996 | 14,99 milijard USD |
1. 12. 1997 | 14,12 milijard USD |
1. 12. 1998 | 14,29 milijard USD |
1. 3. 1999 | 3,74 milijard USD |
1. 6. 1999 | 2,92 milijard USD |
1. 9. 1999 | 3,28 milijard USD |
1. 12. 1999 | 3,28 milijard USD |
1. 3. 2000 | 3,95 milijard USD |
1. 6. 2000 | 3,32 milijard USD |
1. 9. 2000 | 3,88 milijard USD |
1. 12. 2000 | 3,95 milijard USD |
1. 3. 2001 | 3,94 milijard USD |
1. 6. 2001 | 4,33 milijard USD |
1. 9. 2001 | 4,61 milijard USD |
1. 12. 2001 | 4,41 milijard USD |
1. 3. 2002 | 4,78 milijard USD |
1. 6. 2002 | 4,64 milijard USD |
1. 9. 2002 | 6,11 milijard USD |
1. 12. 2002 | 5,67 milijard USD |
1. 3. 2003 | 5,62 milijard USD |
1. 6. 2003 | 7,11 milijard USD |
1. 9. 2003 | 8,04 milijard USD |
1. 12. 2003 | 6,70 milijard USD |
1. 3. 2004 | 7,71 milijard USD |
1. 6. 2004 | 8,31 milijard USD |
1. 9. 2004 | 8,70 milijard USD |
1. 12. 2004 | 10,18 milijard USD |
1. 3. 2005 | 11,02 milijard USD |
1. 6. 2005 | 9,19 milijard USD |
1. 9. 2005 | 9,93 milijard USD |
1. 12. 2005 | 9,30 milijard USD |
1. 3. 2006 | 14,66 milijard USD |
1. 6. 2006 | 11,35 milijard USD |
1. 9. 2006 | 14,28 milijard USD |
1. 12. 2006 | 11,90 milijard USD |
1. 3. 2007 | 12,49 milijard USD |
1. 6. 2007 | 12,78 milijard USD |
1. 9. 2007 | 12,83 milijard USD |
1. 12. 2007 | 14,56 milijard USD |
1. 3. 2008 | 18,06 milijard USD |
1. 6. 2008 | 15,23 milijard USD |
1. 9. 2008 | 20,28 milijard USD |
1. 12. 2008 | 16,52 milijard USD |
1. 3. 2009 | 18,18 milijard USD |
1. 6. 2009 | 13,86 milijard USD |
1. 9. 2009 | 15,77 milijard USD |
1. 12. 2009 | 17,80 milijard USD |
1. 3. 2010 | 21,81 milijard USD |
1. 6. 2010 | 16,25 milijard USD |
1. 9. 2010 | 15,61 milijard USD |
1. 12. 2010 | 17,46 milijard USD |
1. 3. 2011 | 26,13 milijard USD |
1. 6. 2011 | 17,82 milijard USD |
1. 9. 2011 | 21,21 milijard USD |
1. 12. 2011 | 19,61 milijard USD |
1. 3. 2012 | 19,17 milijard USD |
1. 6. 2012 | 16,04 milijard USD |
1. 9. 2012 | 17,45 milijard USD |
1. 12. 2012 | 16,43 milijard USD |
1. 3. 2013 | 17,14 milijard USD |
1. 6. 2013 | 12,39 milijard USD |
1. 9. 2013 | 13,35 milijard USD |
1. 12. 2013 | 16,46 milijard USD |
1. 3. 2014 | 18,96 milijard USD |
1. 6. 2014 | 15,59 milijard USD |
1. 9. 2014 | 17,36 milijard USD |
1. 12. 2014 | 15,44 milijard USD |
1. 3. 2015 | 16,69 milijard USD |
1. 6. 2015 | 12,90 milijard USD |
1. 9. 2015 | 13,17 milijard USD |
1. 12. 2015 | 12,51 milijard USD |
1. 3. 2016 | 13,84 milijard USD |
1. 6. 2016 | 12,38 milijard USD |
1. 9. 2016 | 15,11 milijard USD |
1. 12. 2016 | 16,76 milijard USD |
1. 3. 2017 | 18,88 milijard USD |
1. 6. 2017 | 16,28 milijard USD |
1. 9. 2017 | 17,27 milijard USD |
1. 12. 2017 | 19,16 milijard USD |
1. 3. 2018 | 22,84 milijard USD |
1. 6. 2018 | 16,35 milijard USD |
1. 9. 2018 | 16,96 milijard USD |
1. 12. 2018 | 14,45 milijard USD |
1. 3. 2019 | 12,99 milijard USD |
1. 6. 2019 | 11,97 milijard USD |
1. 9. 2019 | 13,20 milijard USD |
1. 12. 2019 | 12,60 milijard USD |
1. 3. 2020 | 11,90 milijard USD |
1. 6. 2020 | 9,15 milijard USD |
1. 9. 2020 | 11,82 milijard USD |
1. 12. 2020 | 11,96 milijard USD |
1. 3. 2021 | 13,68 milijard USD |
1. 6. 2021 | 13,03 milijard USD |
1. 6. 2022 | 12,18 milijard USD |
1. 9. 2022 | 13,86 milijard USD |
1. 12. 2022 | 16,58 milijard USD |
1. 3. 2023 | 17,05 milijard USD |
1. 6. 2023 | 14,02 milijard USD |
1. 9. 2023 | 16,42 milijard USD |
Uvozi Zgodovina
Datum | Vrednost |
---|---|
1. 9. 2023 | 16,424 milijard USD |
1. 6. 2023 | 14,019 milijard USD |
1. 3. 2023 | 17,046 milijard USD |
1. 12. 2022 | 16,578 milijard USD |
1. 9. 2022 | 13,855 milijard USD |
1. 6. 2022 | 12,176 milijard USD |
1. 6. 2021 | 13,025 milijard USD |
1. 3. 2021 | 13,675 milijard USD |
1. 12. 2020 | 11,963 milijard USD |
1. 9. 2020 | 11,824 milijard USD |
Podobni makroekonomski kazalniki kot Uvozi
Ime | Trenutno | Prejšnji | Frekvenca |
---|---|---|---|
🇮🇷 Izvozi | 12,29 milijard USD | 11,681 milijard USD | Četrtletje |
🇮🇷 Izvozi brez nafte | 42,246 milijard USD | 40,748 milijard USD | Letno |
🇮🇷 izvozi nafte | 55,41 milijard USD | 38,723 milijard USD | Letno |
🇮🇷 Proizvodnja surove nafte | 3.226 BBL/D/1K | 3.219 BBL/D/1K | Mesečno |
🇮🇷 Tekoči račun | 6,326 milijard USD | 5,908 milijard USD | Četrtletje |
🇮🇷 Tekoči račun do BDP | 3,4 % of GDP | 4,2 % of GDP | Letno |
🇮🇷 Terorizem indeks | 4,464 Points | 5,688 Points | Letno |
🇮🇷 Trgovinska bilanca | −5,625 milijard USD | −4,743 milijard USD | Četrtletje |
🇮🇷 Tuje neposredne investicije | 1,224 milijard USD | 905,6 mio. USD | Letno |
🇮🇷 Zunanji dolg | 6,282 milijard USD | 8,675 milijard USD | Letno |
Iran uvaža predvsem naslednje izdelke: neelektrične stroje (17 odstotkov vseh uvozov), železo in jeklo (14 odstotkov), kemikalije in povezane izdelke (11 odstotkov), prevozna vozila (9 odstotkov) ter električne stroje, orodja in naprave (7 odstotkov). Glavni uvozni partnerji so: Združeni arabski emirati (40 odstotkov vseh uvozov) in Kitajska (34 odstotkov). Drugi vključujejo: Turčijo, Nemčijo in Indijo.
Makro strani za druge države v Azija
- 🇨🇳Kitajska
- 🇮🇳Indija
- 🇮🇩Indonezija
- 🇯🇵Japonska
- 🇸🇦Savdska Arabija
- 🇸🇬Singapur
- 🇰🇷Južna Koreja
- 🇹🇷Turčija
- 🇦🇫Afganistan
- 🇦🇲Armenija
- 🇦🇿Azerbajdžan
- 🇧🇭Bahrajn
- 🇧🇩Bangladeš
- 🇧🇹Butan
- 🇧🇳Brunej
- 🇰🇭Kambodža
- 🇹🇱Vzhodni Timor
- 🇬🇪Gruzija
- 🇭🇰Hongkong
- 🇮🇶Irak
- 🇮🇱Izrael
- 🇯🇴Jordanija
- 🇰🇿Kazahstan
- 🇰🇼Kuvajt
- 🇰🇬Kirgizistan
- 🇱🇦Laos
- 🇱🇧Libanon
- 🇲🇴Macao
- 🇲🇾Malezija
- 🇲🇻Maldivi
- 🇲🇳Mongolija
- 🇲🇲Mjanmar
- 🇳🇵Nepal
- 🇰🇵Severna Koreja
- 🇴🇲Oman
- 🇵🇰Pakistan
- 🇵🇸Palestina
- 🇵🇭Filipini
- 🇶🇦Katar
- 🇱🇰Šrilanka
- 🇸🇾Sirija
- 🇹🇼Tajvan
- 🇹🇯Tadžikistan
- 🇹🇭Tajska
- 🇹🇲Turkmenistan
- 🇦🇪Združeni arabski emirati
- 🇺🇿Uzbekistan
- 🇻🇳Vietnam
- 🇾🇪Jemen
Kaj je Uvozi
Uvozi so ena izmed ključnih kategorij makroekonomije, ki igrajo pomembno vlogo pri oblikovanju in razumevanju ekonomske slike neke države. Spletna stran eulerpool, ki se osredotoča na prikazovanje makroekonomskih podatkov, posebno pozornost namenja temu segmentu, saj uvozi ne vplivajo le na gospodarstvo, temveč tudi na življenjski standard prebivalcev, trgovinski saldo in celotno ekonomsko politiko države. Pojem uvozov zajema blago in storitve, ki jih država pridobi iz tujine za domačo porabo ali nadaljnjo predelavo. Natančna analiza uvozov je ključnega pomena za oblikovanje strateških gospodarskih načrtov in politik. Uvozno dejavnost moramo razumeti kot dvosmeren proces, ki vključuje ekonomske, politične in socialne komponente. Eden izmed glavnih razlogov za uvoz je potreba po dobrinah in storitvah, ki jih domača proizvodnja ne more zagotoviti v zadostnih količinah ali s potrebno kakovostjo. To vključuje širok spekter proizvodov, od surovin in polizdelkov do končnih izdelkov in tehnoloških inovacij. Pomembno je poudariti, da uvozi omogočajo dostop do sodobne tehnologije in inovacij, ki lahko spodbudijo domačo proizvodnjo in konkurenčnost. Uvozi imajo večplastne učinke na nacionalno gospodarstvo. Prvi vidik je neposredni vpliv na plačilno bilanco države. V primeru, ko vrednost uvoza presega vrednost izvoza, se pogosto soočamo s trgovinskim primanjkljajem. To pomeni, da država porabi več tujega denarja, kot ga zasluži s svojimi izvozi, kar lahko povzroča pritisk na devizne rezerve in nacionalno valuto. Uvozi vplivajo tudi na stopnjo inflacije. Uvoz cenejših blaga iz trgovinskih partnerjev lahko pomaga znižati cene na domačem trgu in s tem zadržati inflacijo. Na drugi strani pa uvoz dražjih surovin ali končnih izdelkov lahko poveča stroške proizvodnje in prispeva k višjim cenam v trgovinah, kar posledično vodi k inflacijski spirali. Nenazadnje so uvozi tesno povezani z zaposlovanjem. Zvišanje uvoza lahko pomeni nizko povpraševanje po domačih proizvodih, kar lahko vodi v zmanjšano proizvodnjo in zmanjšanje števila delovnih mest. Po drugi strani pa uvozi lahko omogočijo dostop do cenovno ugodnejših inputov, kar lahko poveča konkurenčnost domačih podjetij in spodbudi odpiranje novih delovnih mest. Poleg ekonomskih vidikov imajo uvozi tudi politične in socialne razsežnosti. Politični odnosi med državami močno vplivajo na uvozne politike, kot so carinske stopnje in uvozne kvote. Gradnja in vzdrževanje stabilnih mednarodnih odnosov je zato ključno za nemoteno delovanje uvoznega sektorja. Kulturni in socialni vpliv uvozov pa se kaže skozi širjenje raznolike prehrane, oblačil, tehnologije in drugih izdelkov, ki prispevajo k razvoju in obogatitvi domače kulture. Uvozi omogočajo prebivalstvu dostop do proizvodov iz vseh delov sveta in s tem širijo obzorja ter povečujejo kvaliteto življenja. Eulerpool kot strokovna platforma za prikazovanje makroekonomskih podatkov ponuja natančne in ažurne podatke o uvozih, ki so ključni za analizo in razumevanje gospodarskih tokov. Podatki, ki jih ponujamo, vključujejo različne parametre, kot so vrednost uvoženega blaga, države izvora, vrste uvoženih proizvodov in časovne serije, ki omogočajo spremljanje trendov in oblikovanje dolgoročnih strategij. Pomembno je, da napredne analize podatkov o uvozih vključujejo tudi bolj zapletene metrike, kot so uvozna elastičnost, ki meri odzivnost povpraševanja po uvoženih dobrinah glede na spremembe cen, ter razmerje med uvozi in domačo proizvodnjo, kar omogoča poglobljeno razumevanje konkurenčnosti domačega gospodarstva. Zgoščeni in vizualno predstavljeni podatki na spletni strani eulerpool omogočajo uporabnikom enostaven dostop do informacij, ki so potrebne za sprejemanje informiranih poslovnih odločitev. Naši uporabniki, ki vključujejo ekonomske analitike, raziskovalce, vladne uradnike in poslovne odločevalce, lahko s pomočjo teh podatkov prepoznajo tržne priložnosti, potencialna tveganja in oblikujejo strategije za učinkovitejše upravljanje poslovanja. Skupaj z analizo uvozov ponujamo tudi primerjalne podatke, ki omogočajo primerjavo med različnimi državami in regijami. To je pomembno orodje za razumevanje globalnih ekonomskih tokov in tržnih dinamike. Z vključitvijo podatkov o uvozih v širše makroekonomske analize lahko pridobimo celovitejši vpogled v stanje nacionalnega gospodarstva in oblikujemo bolj trajnostne gospodarske politike. V sklepnem delu moramo poudariti, da so uvozi nenehno spreminjajoče se področje, ki zahteva stalno pozornost in prilagodljivost. Izpostavljenost globalnim trgom nam lahko prinese številne prednosti, vendar tudi tveganja, kot so gospodarski šoki, politična nestabilnost in cenovna nihanja. Z natančnimi in ažurnimi podatki o uvozih, ki jih ponujamo na eulerpool, želimo prispevati k boljši obveščenosti in pripravljenosti naših uporabnikov na te izzive. Skrbna analiza in razumevanje uvozov sta torej ključna za oblikovanje uspešne gospodarske strategije in trajnostnega razvoja. Eulerpool stoji ob strani vsem, ki iščejo zanesljive informacije in vpoglede v kompleksni svet makroekonomije, z namenom spodbujanja gospodarstvenikov k sprejemanju premišljenih poslovnih odločitev ter prispevanju k stabilni in prosperitetni gospodarski prihodnosti.