Naredi najboljše naložbe svojega življenja
Zagotovite si že od 2 evrov Argentina Vrednost državnega proračuna
Tečaj
Trenutna vrednost Vrednost državnega proračuna v Argentina je 264,953 milijard ARS. Vrednost državnega proračuna v Argentina se je znižala na 264,953 milijard ARS dne 1. 4. 2024, potem ko je bila 625,034 milijard ARS dne 1. 3. 2024. Od 1. 1. 1993 do 1. 5. 2024 je bil povprečni BDP v Argentina −11,62 milijard ARS. Najvišja vrednost vseh časov je bila dosežena dne 1. 5. 2024 z 2,33 Bio. ARS, medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena dne 1. 12. 2023 z −1,99 Bio. ARS.
Vrednost državnega proračuna ·
3 leta
5 let
10 let
25 let
Max
Vrednost državnega proračuna | |
---|---|
1. 1. 1993 | 643,50 mio. ARS |
1. 2. 1993 | 219,70 mio. ARS |
1. 3. 1993 | 384,80 mio. ARS |
1. 4. 1993 | 357,90 mio. ARS |
1. 5. 1993 | 299,00 mio. ARS |
1. 6. 1993 | 455,70 mio. ARS |
1. 7. 1993 | 131,50 mio. ARS |
1. 8. 1993 | 1,01 milijard ARS |
1. 9. 1993 | 684,90 mio. ARS |
1. 10. 1993 | 328,60 mio. ARS |
1. 11. 1993 | 602,80 mio. ARS |
1. 12. 1993 | 526,30 mio. ARS |
1. 1. 1994 | 356,70 mio. ARS |
1. 2. 1994 | 98,20 mio. ARS |
1. 3. 1994 | 267,70 mio. ARS |
1. 4. 1994 | 39,60 mio. ARS |
1. 5. 1994 | 1,12 milijard ARS |
1. 6. 1994 | 1,01 milijard ARS |
1. 8. 1994 | 39,20 mio. ARS |
1. 9. 1994 | 447,60 mio. ARS |
1. 11. 1994 | 190,90 mio. ARS |
1. 12. 1994 | 90,10 mio. ARS |
1. 1. 1995 | 146,60 mio. ARS |
1. 3. 1995 | 70,30 mio. ARS |
1. 5. 1995 | 199,10 mio. ARS |
1. 6. 1995 | 1,15 milijard ARS |
1. 9. 1995 | 375,20 mio. ARS |
1. 12. 1995 | 2,05 milijard ARS |
1. 3. 1996 | 12,70 mio. ARS |
1. 5. 1996 | 36,40 mio. ARS |
1. 6. 1996 | 300,40 mio. ARS |
1. 8. 1996 | 134,10 mio. ARS |
1. 9. 1996 | 15,70 mio. ARS |
1. 3. 1997 | 108,70 mio. ARS |
1. 5. 1997 | 588,50 mio. ARS |
1. 6. 1997 | 165,00 mio. ARS |
1. 7. 1997 | 59,80 mio. ARS |
1. 8. 1997 | 402,20 mio. ARS |
1. 9. 1997 | 373,40 mio. ARS |
1. 10. 1997 | 25,80 mio. ARS |
1. 11. 1997 | 435,80 mio. ARS |
1. 2. 1998 | 184,70 mio. ARS |
1. 3. 1998 | 642,40 mio. ARS |
1. 5. 1998 | 686,00 mio. ARS |
1. 6. 1998 | 623,40 mio. ARS |
1. 8. 1998 | 369,00 mio. ARS |
1. 9. 1998 | 505,60 mio. ARS |
1. 10. 1998 | 207,50 mio. ARS |
1. 11. 1998 | 559,70 mio. ARS |
1. 1. 1999 | 1,64 milijard ARS |
1. 2. 1999 | 579,70 mio. ARS |
1. 3. 1999 | 292,30 mio. ARS |
1. 5. 1999 | 457,10 mio. ARS |
1. 6. 1999 | 1,43 milijard ARS |
1. 9. 1999 | 657,70 mio. ARS |
1. 11. 1999 | 105,40 mio. ARS |
1. 2. 2000 | 49,80 mio. ARS |
1. 3. 2000 | 410,80 mio. ARS |
1. 4. 2000 | 98,00 mio. ARS |
1. 5. 2000 | 567,00 mio. ARS |
1. 6. 2000 | 1,41 milijard ARS |
1. 8. 2000 | 552,70 mio. ARS |
1. 9. 2000 | 364,40 mio. ARS |
1. 10. 2000 | 288,40 mio. ARS |
1. 2. 2001 | 352,80 mio. ARS |
1. 5. 2001 | 727,40 mio. ARS |
1. 6. 2001 | 1,01 milijard ARS |
1. 8. 2001 | 566,30 mio. ARS |
1. 9. 2001 | 580,30 mio. ARS |
1. 10. 2001 | 182,70 mio. ARS |
1. 11. 2001 | 7,90 mio. ARS |
1. 5. 2002 | 1,06 milijard ARS |
1. 6. 2002 | 592,70 mio. ARS |
1. 7. 2002 | 89,50 mio. ARS |
1. 8. 2002 | 696,80 mio. ARS |
1. 9. 2002 | 220,00 mio. ARS |
1. 10. 2002 | 1,29 milijard ARS |
1. 11. 2002 | 682,30 mio. ARS |
1. 1. 2003 | 854,30 mio. ARS |
1. 2. 2003 | 449,40 mio. ARS |
1. 3. 2003 | 485,00 mio. ARS |
1. 4. 2003 | 663,10 mio. ARS |
1. 5. 2003 | 1,74 milijard ARS |
1. 6. 2003 | 738,20 mio. ARS |
1. 7. 2003 | 579,10 mio. ARS |
1. 8. 2003 | 881,70 mio. ARS |
1. 9. 2003 | 763,10 mio. ARS |
1. 10. 2003 | 968,60 mio. ARS |
1. 11. 2003 | 739,40 mio. ARS |
1. 1. 2004 | 1,59 milijard ARS |
1. 2. 2004 | 999,10 mio. ARS |
1. 3. 2004 | 1,40 milijard ARS |
1. 4. 2004 | 1,68 milijard ARS |
1. 5. 2004 | 4,38 milijard ARS |
1. 6. 2004 | 1,80 milijard ARS |
1. 7. 2004 | 1,66 milijard ARS |
1. 8. 2004 | 1,94 milijard ARS |
1. 9. 2004 | 1,39 milijard ARS |
1. 10. 2004 | 1,51 milijard ARS |
1. 11. 2004 | 1,09 milijard ARS |
1. 1. 2005 | 1,64 milijard ARS |
1. 2. 2005 | 1,39 milijard ARS |
1. 3. 2005 | 1,23 milijard ARS |
1. 4. 2005 | 2,24 milijard ARS |
1. 5. 2005 | 3,31 milijard ARS |
1. 6. 2005 | 1,80 milijard ARS |
1. 7. 2005 | 1,84 milijard ARS |
1. 8. 2005 | 1,85 milijard ARS |
1. 9. 2005 | 1,62 milijard ARS |
1. 10. 2005 | 1,14 milijard ARS |
1. 11. 2005 | 1,57 milijard ARS |
1. 12. 2005 | 24,00 mio. ARS |
1. 1. 2006 | 1,60 milijard ARS |
1. 2. 2006 | 1,90 milijard ARS |
1. 3. 2006 | 1,40 milijard ARS |
1. 4. 2006 | 1,53 milijard ARS |
1. 5. 2006 | 3,91 milijard ARS |
1. 6. 2006 | 2,24 milijard ARS |
1. 7. 2006 | 2,09 milijard ARS |
1. 8. 2006 | 2,21 milijard ARS |
1. 9. 2006 | 2,21 milijard ARS |
1. 10. 2006 | 2,14 milijard ARS |
1. 11. 2006 | 1,64 milijard ARS |
1. 12. 2006 | 279,20 mio. ARS |
1. 1. 2007 | 1,64 milijard ARS |
1. 2. 2007 | 1,97 milijard ARS |
1. 3. 2007 | 1,49 milijard ARS |
1. 4. 2007 | 1,62 milijard ARS |
1. 5. 2007 | 5,35 milijard ARS |
1. 6. 2007 | 2,30 milijard ARS |
1. 7. 2007 | 2,58 milijard ARS |
1. 8. 2007 | 2,72 milijard ARS |
1. 9. 2007 | 3,18 milijard ARS |
1. 10. 2007 | 2,17 milijard ARS |
1. 11. 2007 | 1,91 milijard ARS |
1. 1. 2008 | 3,39 milijard ARS |
1. 2. 2008 | 3,18 milijard ARS |
1. 3. 2008 | 2,28 milijard ARS |
1. 4. 2008 | 2,79 milijard ARS |
1. 5. 2008 | 6,03 milijard ARS |
1. 6. 2008 | 2,65 milijard ARS |
1. 7. 2008 | 4,02 milijard ARS |
1. 8. 2008 | 3,70 milijard ARS |
1. 9. 2008 | 3,53 milijard ARS |
1. 10. 2008 | 2,61 milijard ARS |
1. 11. 2008 | 1,92 milijard ARS |
1. 1. 2009 | 2,00 milijard ARS |
1. 2. 2009 | 1,60 milijard ARS |
1. 3. 2009 | 896,08 mio. ARS |
1. 4. 2009 | 844,00 mio. ARS |
1. 5. 2009 | 915,00 mio. ARS |
1. 6. 2009 | 909,70 mio. ARS |
1. 7. 2009 | 766,40 mio. ARS |
1. 8. 2009 | 540,40 mio. ARS |
1. 9. 2009 | 224,10 mio. ARS |
1. 10. 2009 | 702,70 mio. ARS |
1. 11. 2009 | 2,80 milijard ARS |
1. 12. 2009 | 5,08 milijard ARS |
1. 1. 2010 | 1,04 milijard ARS |
1. 2. 2010 | 1,21 milijard ARS |
1. 3. 2010 | 1,22 milijard ARS |
1. 4. 2010 | 1,88 milijard ARS |
1. 5. 2010 | 3,02 milijard ARS |
1. 6. 2010 | 2,72 milijard ARS |
1. 7. 2010 | 3,91 milijard ARS |
1. 8. 2010 | 2,72 milijard ARS |
1. 9. 2010 | 3,23 milijard ARS |
1. 10. 2010 | 3,06 milijard ARS |
1. 11. 2010 | 3,31 milijard ARS |
1. 1. 2011 | 2,11 milijard ARS |
1. 2. 2011 | 1,44 milijard ARS |
1. 3. 2011 | 1,30 milijard ARS |
1. 4. 2011 | 1,97 milijard ARS |
1. 5. 2011 | 3,14 milijard ARS |
1. 6. 2011 | 933,80 mio. ARS |
1. 7. 2011 | 387,70 mio. ARS |
1. 8. 2011 | 431,90 mio. ARS |
1. 9. 2011 | 449,00 mio. ARS |
1. 10. 2011 | 446,00 mio. ARS |
1. 11. 2011 | 425,90 mio. ARS |
1. 1. 2012 | 622,40 mio. ARS |
1. 2. 2012 | 698,40 mio. ARS |
1. 3. 2012 | 848,60 mio. ARS |
1. 4. 2012 | 1,06 milijard ARS |
1. 5. 2012 | 2,39 milijard ARS |
1. 7. 2012 | 528,70 mio. ARS |
1. 8. 2012 | 777,17 mio. ARS |
1. 9. 2012 | 534,80 mio. ARS |
1. 10. 2012 | 660,50 mio. ARS |
1. 1. 2013 | 815,70 mio. ARS |
1. 2. 2013 | 204,00 mio. ARS |
1. 3. 2013 | 438,30 mio. ARS |
1. 4. 2013 | 1,45 milijard ARS |
1. 5. 2013 | 1,67 milijard ARS |
1. 6. 2013 | 156,20 mio. ARS |
1. 7. 2013 | 803,50 mio. ARS |
1. 8. 2013 | 912,50 mio. ARS |
1. 9. 2013 | 412,50 mio. ARS |
1. 1. 2014 | 798,50 mio. ARS |
1. 3. 2014 | 3,57 milijard ARS |
1. 4. 2014 | 671,70 mio. ARS |
1. 5. 2014 | 3,08 milijard ARS |
1. 7. 2014 | 767,90 mio. ARS |
1. 8. 2014 | 868,70 mio. ARS |
1. 11. 2014 | 388,30 mio. ARS |
1. 5. 2015 | 3,83 milijard ARS |
1. 7. 2015 | 791,50 mio. ARS |
1. 1. 2017 | 3,59 milijard ARS |
1. 1. 2018 | 3,93 milijard ARS |
1. 1. 2019 | 16,66 milijard ARS |
1. 2. 2019 | 6,73 milijard ARS |
1. 4. 2019 | 498,50 mio. ARS |
1. 5. 2019 | 25,97 milijard ARS |
1. 7. 2019 | 4,29 milijard ARS |
1. 8. 2019 | 13,75 milijard ARS |
1. 10. 2019 | 8,53 milijard ARS |
1. 1. 2021 | 24,07 milijard ARS |
1. 5. 2021 | 25,71 milijard ARS |
1. 9. 2021 | 237,25 milijard ARS |
1. 9. 2022 | 80,62 milijard ARS |
1. 1. 2024 | 2,01 Bio. ARS |
1. 2. 2024 | 1,23 Bio. ARS |
1. 3. 2024 | 625,03 milijard ARS |
1. 4. 2024 | 264,95 milijard ARS |
Vrednost državnega proračuna Zgodovina
Datum | Vrednost |
---|---|
1. 4. 2024 | 264,953 milijard ARS |
1. 3. 2024 | 625,034 milijard ARS |
1. 2. 2024 | 1,233 Bio. ARS |
1. 1. 2024 | 2,011 Bio. ARS |
1. 9. 2022 | 80,624 milijard ARS |
1. 9. 2021 | 237,251 milijard ARS |
1. 5. 2021 | 25,714 milijard ARS |
1. 1. 2021 | 24,074 milijard ARS |
1. 10. 2019 | 8,527 milijard ARS |
1. 8. 2019 | 13,746 milijard ARS |
Podobni makroekonomski kazalniki kot Vrednost državnega proračuna
Ime | Trenutno | Prejšnji | Frekvenca |
---|---|---|---|
🇦🇷 davčni prihodki | 12,844 Bio. ARS | 11,764 Bio. ARS | Mesečno |
🇦🇷 Dolžnost države do BDP | 88,4 % of GDP | 85,2 % of GDP | Letno |
🇦🇷 Državni prihodki | 9,204 Bio. ARS | 6,792 Bio. ARS | Mesečno |
🇦🇷 državni proračun | −2,4 % of GDP | −3,1 % of GDP | Letno |
🇦🇷 Indeks korupcije | 37 Points | 38 Points | Letno |
🇦🇷 Javni izdatki | 96,67 milijard ARS | 92,658 milijard ARS | Četrtletje |
🇦🇷 Razvrstitev koruptivnosti | 98 | 94 | Letno |
🇦🇷 vojaški izdatki | 3,122 milijard USD | 4,338 milijard USD | Letno |
Vladno proračunsko ravnotežje je razlika med prihodki in odhodki vlade. Proračun je uravnotežen, ko so izdatki enaki prihodkom. Država beleži proračunski presežek, ko so prihodki višji od odhodkov in primanjkljaj, ko odhodki presegajo prihodke.
Makro strani za druge države v Amerika
- 🇦🇼Aruba
- 🇧🇸Bahami
- 🇧🇧Barbados
- 🇧🇿Belize
- 🇧🇲Bermuda
- 🇧🇴Bolivija
- 🇧🇷Brazilija
- 🇨🇦Kanada
- 🇰🇾Kajmanski otoki
- 🇨🇱Čile
- 🇨🇴Kolumbija
- 🇨🇷Costa Rica
- 🇨🇺Kuba
- 🇩🇴Dominikanska republika
- 🇪🇨Ecuador
- 🇸🇻El Salvador
- 🇬🇹Gvatemala
- 🇬🇾Gvajana
- 🇭🇹Haiti
- 🇭🇳Honduras
- 🇯🇲Jamaika
- 🇲🇽Mehika
- 🇳🇮Nikaragva
- 🇵🇦Panama
- 🇵🇾Paragvaj
- 🇵🇪Peru
- 🇵🇷Portoriko
- 🇸🇷Surinam
- 🇹🇹Trinidad in Tobago
- 🇺🇸Združene države America
- 🇺🇾Urugvaj
- 🇻🇪Venezuela
- 🇦🇬Antigva in Barbuda
- 🇩🇲Dominika
- 🇬🇩Grenada
Kaj je Vrednost državnega proračuna
V makroekonomiji je ena izmed ključnih kategorij, ki obsega celotno sliko gospodarskega stanja določenega gospodarstva, kategorija 'Vrednost državnega proračuna'. Na spletnem mestu Eulerpool, ki se osredotoča na prikazovanje ključnih makroekonomskih podatkov, je vrednost državnega proračuna pomemben indikator za razumevanje fiskalnega zdravja in ekonomskega upravljanja določene države. Ta kategorija omogoča strokovnjakom, raziskovalcem, investitorjem in širši javnosti, da pridobijo vpogled v finančno stanje vlade ter analizo njenega vpliva na širše gospodarstvo. Vrednost državnega proračuna se nanaša na razliko med prihodki in izdatki vlade v določenem obdobju, običajno v enem fiskalnem letu. Prihodki vključujejo davke, carine, trošarine, prispevke za socialno varnost in druge vire prihodkov države. Na drugi strani pa izdatki vključujejo infrastrukturo, izobraževanje, zdravstvo, socialne transferje, obrambo ter plače za javne uslužbence in druge državne stroške. Pomembnost vrednosti državnega proračuna se kaže v njenih implikacijah za celotno gospodarstvo. Uravnotežen proračun lahko signalizira stabilno gospodarsko okolje, kjer so prihodki države zadostni za pokritje njenih izdatkov. Po drugi strani pa lahko proračunski primanjkljaj kaže na presežek izdatkov nad prihodki, kar ima večkrat negativne posledice, kot so povečanje državnega dolga, inflacija in zmanjšanje kreditnih ocen. Proračunski presežek, kjer so prihodki večji od izdatkov, pa lahko kaže na močno gospodarsko rast in stabilnost, vendar tudi to ni brez tveganj, saj lahko nepravilna poraba presežka vodi k socialnim in infrastrukturnim izzivom. Fiskalna politika, ki jo izvaja vlada, ima pomembno vlogo pri določanju vrednosti državnega proračuna. Fiskalna politika vključuje sprejemanje ukrepov, kot so spremembe davčne zakonodaje, vladni izdatki ter monetarna politika. Vlade lahko povečajo davke ali zmanjšajo izdatke, da zmanjšajo proračunski primanjkljaj, ali pa povečajo porabo in znižajo davke, da spodbudijo gospodarsko rast. Na spletnem mestu Eulerpool ponujamo podrobne podatke o vrednosti državnega proračuna, ki so kritični za analizo fiskalnih politik in gospodarskega stanja različnih držav. Bralcem omogočamo enostaven dostop do ključnih številk in analitičnih orodij, ki jim pomagajo razumeti in primerjati proračunske vrednosti na globalnem nivoju. Eden ključnih vidikov, ki vplivajo na vrednost državnega proračuna, je gospodarska rast. Ekonomija, ki raste z visoko stopnjo, ponavadi prinaša večje davčne prihodke in manj pritiska na državne izdatke, s čimer pomaga pri zmanjševanju proračunskih primanjkljajev. Po drugi strani pa gospodarske recesije običajno vodijo do pomanjkanja davčnih prihodkov in povečanja izdatkov za socialne programe, s čimer povečujejo proračunske primanjkljaje. Drug pomemben dejavnik je raven javnega dolga. Kadar vlade redno poslujejo z proračunskim primanjkljajem, se javni dolg povečuje, kar lahko vodi do dolgoročne finančne nestabilnosti. Slabe kreditne ocene zaradi visokega javnega dolga lahko namreč povečajo stroške zadolževanja za državo in negativno vplivajo na njeno zmožnost financiranja prihodnjih potreb. Prav tako pomemben je vpliv inflacije. Visoka inflacija lahko povzroči povečane državne izdatke, saj se stroški blaga in storitev, ki jih država potrebuje, zvišujejo. Hkrati pa lahko zmanjšuje realno vrednost prihodkov iz davkov, kar negativno vpliva na balansiranje proračuna. Naš cilj na platformi Eulerpool je omogočiti podrobno razumevanje teh dejavnikov s pomočjo zanesljivih in ažurnih podatkov, ki uporabnikom omogočajo celovito analizo finančnega zdravja različnih držav. Na dolgi rok imajo vrednosti državnega proračuna daljnosežne posledice. Zemlje, ki delujejo z trajno vzdržnimi proračuni, ponavadi uživajo večjo gospodarsko stabilnost, imajo boljše možnosti za pridobivanje ugodnih pogojev financiranja in so manj občutljive na zunanje šoke. Nasprotno pa države s ponavljajočimi se proračunskimi primanjkljaji in naraščajočim javnim dolgom pogosto soočajo s finančnimi krizami, kar lahko vodi do ostrih rezov v javnih izdatkih in zmanjšanih investicijah v kritične sektorje, kot so zdravstvo, izobraževanje in infrastruktura. V spletni bazi Eulerpool redno posodabljamo podatke o vrednostih državnih proračunov in drugih makroekonomskih indikatorjih, kar omogoča strokovni in podroben pregled nad trenutnim in preteklim finančnim zdravjem držav. Naša prizadevanja za zagotavljanje točnih in jasnih podatkov so ključna za katere koli, ki želijo natančno razumeti in reagirati na makroekonomske trende ter napovedovati prihodnje gospodarsko stanje. Zato, obiskovalci platforme Eulerpool lahko koristijo te podatke za izboljšanje svojih investicijskih strategij, pripravo znanstvenih raziskav ali oblikovanje učinkovite fiskalne politike. Za zaključek, vrednost državnega proračuna je nepogrešljiv del analize makroekonomskega stanja, saj neposredno vpliva na gospodarsko stabilnost ter dolgoročne možnosti gospodarske rasti in razvoja. Na Eulerpool smo zavezani k zagotavljanju natančnih in ažurnih podatkov o tej in drugih makroekonomskih kategorijah, ki omogočajo celovito in informirano analiziranje in odločanje. Z razumevanjem vrednosti državnega proračuna lahko uporabniki naše platforme pridobijo dragocene vpoglede, ki so ključni za uspešno navigacijo skozi kompleksne gospodarske pokrajine današnjega sveta.